Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 16 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv učenja zahtevnih motoričnih spretnosti pri starostnikih
Anja Potočnik, 2020

Opis: S staranjem se zmanjša učinkovitost vidnega, vestibularnega in somatosenzoričnega oziroma proprioceptivnega sistema. Zmanjšanja se tudi gibljivost sklepov in mišična moč za ohranjanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja, kar privede do padca. Z našo diplomsko nalogo želimo ugotoviti, ali lahko učenje zahtevnih motoričnih spretnosti vpliva na gibalne sposobnosti starostnikov. V obravnavani literaturi smo pregledali 10 raziskav, pri katerih smo izključili premalo število preiskovancev, obravnavo mlajših od 60 let, vsebinsko neskladna besedila z vsebino diplomskega dela, nezaključene raziskave in raziskave brez dostopa do celotnega besedila. Raziskave kažejo, da lahko z učenjem zahtevnih motoričnih spretnosti bistveno vplivamo na ravnotežje in druge gibalne sposobnosti starostnikov. Vadba vpliva tudi na spremembo anatomije možganov in vpliva na izboljšanje kognitivne zmogljivosti. S pregledom literature smo ugotovili, da imajo tisti, ki so obiskovali tečaj različnih motoričnih sposobnosti vsaj 2 meseca, izboljšane gibalne sposobnosti v primerjavi z neaktivnimi starostniki. Izboljšali so si dinamično ravnotežje, gibljivost, reakcijski čas in moč mišic. Zaradi izboljšane moči posturalnih mišic lahko vzdržujejo sproščeno telesno držo. Na koncu smo ugotovili, da ima lahko učenje motorične spretnosti potencialne koristi na senzorični in motorični sistem za vzdrževanje in ohranjanje ravnotežja med stojo. S takim učenjem bi si starejši izboljšali ravnotežje, lažje nadzorovali držo, prav tako bi se zmanjšalo število padcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ravnotežje starostnikov, motorična kontrola, motorično učenje, senzorični sistemi, motorične spretnosti v starosti, vpliv vadbe v starosti
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2283; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

12.
Kontrola pristopa na Šolskem centru Celje
Dejan Ramovš, 2020

Opis: Živimo v dobi, ko lahko tehnologija človeku zelo olajša življenje na več področjih. Eden izmed takšnih primerov je zamenjava fizičnih ključev z uporabo alternativnih metod odklepanja vrat. Na Šolskem centru Celje je ta alternativna metoda uporaba RFID obeskov za kontrolo pristopa, odklepanje vrat, pozivanja dvigal in plačevanja malice. Rešitev se je uporabljala že do sedaj, vendar z nekaj hibami in težavami, ki jih želimo s to diplomsko nalogo odpraviti. Cilje naloge lahko dosežemo na dva načina: z nakupom tržne rešitve ali pa z razvojem lastne rešitve. Naloga predstavlja nov program za upravljanje sistema in nove fizične elektronske ključavnice, baza podatkov sistema pa ostaja enaka.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: RFID, kontrola pristopa, elektronske ključavnice, programski jezik C#, sistem za upravljanje s ključavnicami
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 1885; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (7,01 MB)

13.
Vrednotenje merilne negotovosti v farmacevtskih laboratorijih - korak k poslovni odličnosti
Emanuela Petković, 2013

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Za vzpostavitev in ocenjevanje sistemov kakovosti v farmacevtski industriji obstaja več vrst standardov. S kakovostjo lahko povežemo tudi standarde za ugotavljanje skladnosti ISO 17000. Eden od standardov na področju ugotavljanja skladnosti je standard ISO/IEC17025. Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zahteva, da laboratoriji pri navajanju rezultatov podajajo tudi merilno negotovost. Do zdaj je bil ta termin uporabljen le v primeru kalibracij in uporabe referenčnih substanc. Glede na zgodovino podajanja rezultatov kemijskih meritev lahko pričakujemo, da bo takšen način podajanja, tj. rezultat+/-merilna negotovost,kmalu uveljavljen tudi na področju farmacevtske industrije. Namen: Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu opredeliti kakovost, kontrolo kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, pomen standardizacije kot način izboljševanja procesov, zaposlene kot vir inovacij in stalnih izboljšav ter merilno negotovost. Namen praktičnega dela je ovrednotiti merilno negotovost posameznih merilnih veličin in preveriti njihov vpliv na merilno negotovost rezultata. Cilji raziskave so določiti merilno negotovost rezultatov analiz,izvedenih s tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v farmacevtskem laboratoriju, ugotoviti, kateri izvori merilne negotovosti obstajajo in ključno prispevajo k merilni negotovosti rezultata, in ugotoviti, katera od moţnih napak izvajalca (analitika) v merilnem postopku ključno vpliva na rezultat, ter na osnovi ugotovitev postaviti model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov v farmacevtskih laboratorijih v smislu zmanjševanja merilnih negotovosti posameznih merilnih veličin ter zmanjševanja napak izvajalcev analiz. Metoda: V magistrski nalogi smo ovrednotili merilno negotovost rezultatov,dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Merilno negotovost smo izračunali v skladu s priporočili. Vodila za podajanje negotovosti pri meritvah (angl.Guide to the expression of uncertainty in measurement GUM). Merilno negotovost smo izraunali tudi s t. i. Kragtenovim načinom. Posamezne prispevke k merilni negotovosti končnega rezultata smo analizirali in s tortnimi diagrami prikazali, kateri od posameznih prispevkov največ prispeva k merilni negotovosti končnega rezultata. Rezultati:Ugotovili smo, da uporaba večje volumetrične steklovine signifikantno vpliva na zmanjšanje skupne merilne negotovosti končnega rezultata. Ugotovili smo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra ključno pri zmanjšanju napak v laboratoriju .Organizacija: Določili smo, kateri parametri ključno vplivajo na zmanjšanje merilne negotovosti, in postavili model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov. Družba: Pri vrednotenju rezultatov v farmacevtskem laboratoriju imamo lahko dva skrajna načina vrednotenja; rezultat ocenimo kot neustrezen, dejansko pa je ustrezen, in rezultat ocenimo kot ustrezen, dejansko pa je ne ustrezen. V prvem primeru je posledica nepravilnega vrednotenja rezultatov uničenje serije zdravil, ki so sicer ustrezne. S tem povzročimo organizaciji izgube. V drugem primeru pa lahko resno ogrozimo zdravje pacientov. Originalnost: Originalnost raziskave je v vrednotenju merilne negotovosti v farmacevtskem laboratoriju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na vrednotenje merilne negotovosti rezultatov, dobljenih z metodo tekočinske kromatografije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, standardizacija, merilna negotovost, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 2094; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1016,76 KB)

14.
Kontrola kakovosti pri izdelavi sekundarne farmacevtske embalaže
Renata Kamenšek, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sekundarna embalaža, farmacevtska industrija, kakovost, kontrola
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

15.
Proces reševanja reklamacij do dobavitelja v podjetju Plastika Skaza d. o. o.
Jerneja Jenšterle, 2023

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost, dobavitelji, vhodna kontrola
Objavljeno: 28.06.2023; Ogledov: 289; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

16.
Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopku
Jan Dujić, 2023

Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (744,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh