Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 27 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
24.
Kibernetski terorizem kot grožnja delovanju sodobne informacijske družbe
Neža Repše, 2020

Opis: Kibernetski terorizem je zaradi tehnološkega napredka postal resna grožnja sodobni informacijski družbi in predstavlja veliko varnostno tveganje. Naraščajoča grožnja naprednih kibernetskih napadov je ena najpomembnejših varnostnih groženj sodobnemu svetu ter predstavlja edinstven izziv za mednarodne akterje, države, zasebni sektor in posameznike. V nalogi bomo z različnimi metodami družboslovnega raziskovanja podrobneje raziskali in analizirali področje kibernetskega terorizma kot nove grožnje sodobni informacijski družbi. Odgovor na raziskovalno vprašanje bomo oblikovali s pomočjo analize, interpretacije primarnih in sekundarnih virov, primerjalne metode in metode strukturiranega intervjuja. Namen magistrskega dela je raziskati, kolikšno grožnjo kibernetski terorizem predstavlja sodobni informacijski družbi ter na kakšen način bi na globalni in nacionalni ravni vzpostavili sistem za učinkovit boj proti kibernetskemu terorizmu. Raziskava lahko znanosti omogoči zavedanje, da področje kibernetskega terorizma v sodobni družbi postaja vedno bolj pomembna tema, ki se je bo potrebno veliko bolj resno lotiti, če želimo družbo zaščititi pred uničujočimi posledicami, ki jih bodo kibernetski teroristi povzročili čisto nepričakovano. Raziskava poleg ocene tveganja nakaže smer, v kateri bi morali strokovnjaki nadaljevati svoje delo: posameznike ozaveščati o kibernetski varnosti in posledicah kibernetskega terorizma ter spodbujati sodelovanje držav mednarodne skupnosti na tem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacijska družba, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kibernetska varnost, kibernetski terorizem
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2284; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

25.
Vpliv migracij na premoženjska kazniva dejanja v Republiki Sloveniji
Sandi Vrbanić, 2022

Opis: V zaključnem delu smo se posvetili problematiki vpliva migracij na premoženjska kazniva dejanja. Živimo namreč v času, ko so migracije postale nekaj vsakdanjega tako na nivoju Evropske unije kakor tudi v Sloveniji. Vzroke za migracije lahko iščemo na različnih področjih, kot so zaposlovanje, združitev z družino, iskanje novega smisla življenja ali beg iz domovine zaradi različnih dejavnikov. V prvem delu smo podrobno definirali migracije in se osredotočili na pojme migrant, begunec in prosilec za azil. Definirali smo premoženjska kazniva dejanja, posebno pozornost pa namenili tatvinam in ropom. V nadaljevanju smo proučili mednarodne migracije, in sicer z vidika ekonomskih in prisilnih migracij. Osredotočili smo se tudi na ilegalne migracije, njihove vzroke, na okoljske migracije ter normativno ureditev s področja migracij. V nadaljevanju smo raziskali premoženjsko kriminaliteto in podrobno opredelili tatvino, veliko tatvino, rop in roparsko tatvino. Sledil je pregled po primarni, sekundarni in terciarni prevenciji. Proučili smo še povezavo med migracijami in kriminaliteto, kjer smo se osredotočili na strukturno in direktno kriminaliteto ter kriminaliteto priseljencev. V drugem delu smo se lotili raziskave ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete v Sloveniji ter na Hrvaškem. V nadaljevanju smo prikazali vpliv ilegalnih migracij na premoženjsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je primerjava ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate in cilje raziskave, odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter opredelili pričakovani prispevek dela k znanosti oziroma stroki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ilegalne migracije, migrantska kriza, premoženjska kriminaliteta, tatvine, rop
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 598; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

26.
27.
Insolvenčna kriminaliteta
Neja Intihar, 2023

Opis: Bistvo insolvenčne kriminalitete je v urejanju materialnopravnih in procesnih razmerij, ki nastanejo, ko storilec protipravno ustvarja ali vzdržuje stanje svoje plačilne nesposobnosti ali drugega dolžnika. Je predmet posebnega obravnavanja v sklopu gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za napad na del gospodarskega sistema, ki sicer omogoča uporabo pravil insolvenčnega prava, ko je stanje plačilne nesposobnosti nekrivdno ali nehoteno povzročeno. Začetek postopkov zaradi insolventnosti še ne predstavlja storjenega kaznivega dejanja, vendar pa vseeno vzbuja dvom v zanesljivost in pravičnost poslovanja gospodarskega subjekta. Tudi stečaj a priori še ne predstavlja avtomatične civilne in kazenske odgovornosti, čeprav velja za družbeno škodljiv pojav. Teorija uvršča stečajna kazniva dejanja med insolvenčna kazniva dejanja zaradi dobrin, ki jih varujejo. Gre za varovanje plačilne discipline ter poštenega in enakopravnega obravnavanja upnikov, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti. V magistrskem delu je v večini uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisana gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, insolventnost, likvidacija, prisilna poravnava, stečaj, insolvenčna kriminaliteta itd. V manjši meri je uporabljena tudi analitična metoda, predvsem v delu, kjer so primerjane novele Kazenskega zakonika. Metoda spraševanja je uporabljena v delu intervjuja z državnima tožilcema. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti kombinacijo treh različnih pravnih področji v teoriji in praksi. Področje gospodarskega, insolvenčnega in kazenskega prava. Namen je dosežen s predstavitvijo problematike insolvenčne kriminalitete, ki je v praksi izredno težko dokazljiva in obenem tudi precej intelektualno zahtevna. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se insolvenčna kriminaliteta zazna v praksi in kakšni so njeni izvršitveni načini ter s kakšnimi težavami se pri tem soočajo organi pregona in preiskovanja. Naslednji cilj je ugotoviti pomen in posledice novele 226. člena KZ-1I in kako se ta razlikuje od prejšnjih ureditev v teoriji in praksi. Največji doprinos magistrskega dela je na področju obravnave novele KZ-1I. Gre za novo ureditev, ki še nima izoblikovane sodne prakse, zato bo magistrsko delo prispevalo k kritičnemu razmišljanju in oceni obstoječega znanja. Ugotovitve bodo lahko v pomoč teoretikom in strokovnemu kadru, ki imajo sedaj precej težko nalogo z oblikovanjem nove sodne prakse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: insolventnost, gospodarska kriminaliteta, stečaj, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, goljufija, nevestno poslovanje, 226. člen KZ-1I
Objavljeno: 29.08.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (993,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh