2.
Percepcija levice in desnice v slovenski družbiRanko Bjelovuk, 2012
Opis: Danes praktično ne mine dan, da ne bi slišali kaj v zvezi z levičarji in desničarji, o levi in
desni politični opciji, bolj redki pa so tisti, četudi se goreče deklarirajo kot levičarji ali
desničarji, ki pravzaprav vedo, kaj levica in desnica sploh sta. Katera so pravzaprav tista
dejstva, na osnovi katerih se lahko posameznik v Sloveniji umesti v politični prostor? Čeprav
je Slovenija z odhodom Janeza Drnovška praktično izgubila politično sredino, prepad med
levimi in desnimi pa je danes večji kot kadarkoli prej, je le malo takšnih, ki znajo odgovoriti
na zgornje vprašanje.
Ker tako mediji kot politični akterji z neverjetno lahkotnostjo uporabljajo ta dva pojma, velika
večina posameznikov pa ju je brez vsakršnih zadržkov sprejela, diplomska naloga išče
odgovor na vprašanje, ali je skladnost med zaznavami levice in desnice politično opredeljenih
državljanov enaka teoretični razlagi teh dveh političnih opcij.
Tako kvalitativna kot kvantitativna raziskava je pokazala, da je teoretična razlaga levice in
desnice Slovencem vse prej kot znana, zato ni presenetljivo, da se za določeno politično
opcijo odločijo iz povsem drugih razlogov. Raziskava sicer ne da natančnih odgovorov, kateri
razlogi imajo pravzaprav največjo težo, izpostaviti pa velja odnos do polpretekle zgodovine in
rimskokatoliške cerkve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: levica, desnica, politične stranke, rimokatoliška cerkev, zgodovina
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,05 MB)
