131. Boj proti goljufijam in zaščita finančnih interesov Evropske Unije v Republiki SlovenijiTjaša Završnik, 2019 Opis: Zaščita finančnih sredstev in interesov Evropske unije je določena že v sami PDEU, ki v členu 310(6) določa, da Unija ter države članice preprečujejo goljufije in pa vsa druga nezakonita dejanja, katera škodijo finančnim interesom Unije. Najmočnejša obramba pred morebitnimi goljufijami je prav gotovo dobro zasnovan in upravljan sistem notranjega nadzora. Redna administrativna preverjanja morajo biti temeljita, kontrole na kraju samem, ki so povezane z njimi, pa morajo temeljiti na oceni tveganja in se izvajati v dovolj velikem obsegu. Uredba 1303/2013/ES nalaga državam članicam, da za namen učinkovitega upravljanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 vpeljejo tudi učinkovite ter sorazmerne ukrepe za preprečevanje goljufij. Slovenija je na tem področju sicer sprejela kar nekaj ukrepov (ustanovitev AFCOS, navodila Organa upravljanja, itd.). Upoštevajoč podatke Poročila Evropske komisije Evropskemu parlamentu ter svetu, pa izhaja, da je Slovenija v letu 2017 Evropski komisiji poročala o dveh sumih kaznivega dejanja goljufije na škodo EU (v skupni vrednosti 2 553 647 EUR) ter o 41 primerih nepravilnosti, ki niso imele znakov goljufij (v skupni vrednosti 1 438 319 EUR). To kaže na dejstvo, da je bila Slovenija uspešna pri zaznavi goljufij in nepravilnosti ne pa pri preprečevanju le teh. Več pozornosti bo tako potrebno nameniti preventivi, predvsem na področju javnih naročil, ki je svoje zapletenosti in velikosti finančnih tokov, ki jih ustvarja, ter tesnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, najbolj izpostavljeno potrati, goljufijam in korupciji. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: skladi EU, goljufija, ukrepi proti goljufijam, javna naročila, preventiva, magistrske naloge Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2347; Prenosov: 166 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
132. |
133. |
134. Spopadanje z anksioznostjo v SlovenijiŠpela Podnar, 2019 Opis: Anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga tekom življenja izkusi vsak posameznik. Čustvo je do določene mere koristno, saj ima zaščitno funkcijo in pripravi posameznika na boj ali beg. V kolikor pa je čustvo močno in hkrati traja dlje časa, torej se kronificira, pa prične ovirati posameznika v vsakdanjem življenju in se lahko sprevrže v motnjo.
V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila duševnemu zdravju, nato pa sem bom posvetila anksioznosti. Postavila bom ločnico med anksioznostjo kot čustvom ter anksiozno motnjo. V nadaljevanju naloge sem bom osredotočila na anksioznost kot motnjo. Prikazala bom vrste anksioznih motenj, njihove značilnosti in načine zdravljenja. Raziskala bom razloge za nastanek anksioznih motenj, ki bodo strnjene v bio-psiho-socialni model nastanka duševnih motenj. Po podrobnemu opisu motenj in njenih vzrokov za nastanek se bom osredotočila na možne načine reševanja težav z anksioznostjo. Predstavila bom psihoterapevtske pristope in njihov pogled na spopadanje z anksioznostjo ter nekoliko več pozornosti namenila predvsem učinkovitosti psihoterapije v luči odnosa klient - psihoterapevt. Po predstavitvi psihoterapije me bo zanimalo tudi psihofarmakološko zdravljenje anksioznih motenj ter integracija psihoterapije in psihofarmakologije.
V empiričnem delu bom izvedla lastno raziskavo med slovenskim prebivalstvom. Anketni vprašalnik bo oblikovan na podlagi lastnih ugotovitev v nalogi ter bo hkrati vseboval Beckov test anksioznosti in določene postavke diagnostičnega vprašalnika CIDI-SF. Zanimala me bo pojavnost čustva anksioznosti in prisotnost anksioznih motenj med slovenskim prebivalstvom ter načini spopadanja z njo. Izsledke raziskave bom povezala tudi z demografskimi podatki. Analiza podatkov bo hkrati služila za preverjanje petih postavljenih hipotez. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, zdravljenje, psihoterapija, psihofarmakologija, magistrske naloge Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 2505; Prenosov: 235 Celotno besedilo (1,44 MB) |
135. Prisotnost smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod PelikanAnita Regula, 2019 Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko prisotnosti smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod Pelikan. V prvem delu teoretičnega dela smo pozornost namenili predstavitvi zasvojenosti, ki se kot motnja odraža na več področjih posameznikovega delovanja – na možganih, mišljenju, doživljanju, presojanju, prepričanjih, vedenju ter tudi na ravni družine in širše družbe. Obravnavali smo dejavnike tveganja, posledice ter sočasnost kemične in nekemične zasvojenosti. Prav tako je predstavljen program Zavod Pelikan in njegove posamezne enote. V drugem delu teoretičnega dela pa smo pozornost namenili psihoterapevtski smeri, imenovani logoterapija, ki zagovarja, da je v življenju posameznika pomembno, da ima smisel, ki je določen z vrednotami. Prirojena volja do smisla, ki je človekovo glavno motivacijsko gonilo, človeka spodbuja, da uresniči naloge skupaj z vrednotami. Brez prisotnosti smisla posameznik trpi za bivanjsko frustracijo ali pa lahko pristane v bivanjskem vakuumu. Slednji lahko vodi v zasvojenost, agresijo ali depresijo, konča pa se lahko tudi s samomorom. Logoterapija v takem primeru klientu pomaga pri razumevanju, spoznavanju, odkrivanju in uresničevanju njegovega smisla življenja.
S pomočjo vprašalnika PIL-test – lestvico življenjskih ciljev, ki sta ga razvila Crumbaugh in Maholick, in 30 sodelujočih uporabnikov Zavoda smo ugotovili, da lahko upad življenjskega smisla med drugim vodi tudi do zasvojenosti. V bivanjskem vakuumu je kar 13 od 30 uporabnikov. Raziskava je prav tako dokazala, da je razmišljanje o samomoru prisotno v večini primerov in da starost ter izobrazba ne vplivata na stopnjo občutka smisla. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: smisel, kriza smisla, logoterapija, zasvojenost, magistrske naloge Objavljeno: 04.08.2020; Ogledov: 1993; Prenosov: 336 Celotno besedilo (974,91 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
136. Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorabMojca Rakovič, 2019 Opis: V magistrskem delu z naslovom »Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab« obravnavamo dve veliki področji. Prvo področje zajema zasvojenost z odnosi, kjer smo se najprej osredotočili na delovanje nekemične zasvojenosti, kasneje na zasvojenost z odnosi, s katerimi je tesno povezano tudi postavljanje mej v odnosih. Drugo večje področje raziskovanja je zajemalo nasilje in zlorabo, saj menimo, da je ta tematika v javnosti prevečkrat spregledana ali potlačena v ozadje. Zanimalo nas je, kako so žrtve nasilja in zlorab povezane z zasvojenostjo z odnosi, ali so se zatekle po strokovno pomoč v ustanove oz. organizacije in kako so bile z njo zadovoljne.
Raziskavo smo izvedli z kvantitativno metodo s pomočjo vprašalnika, s katerim smo v prvem delu pridobili pomembne demografske podatke, v drugem delu smo podrobneje preučili zasvojenost z odnosi z določenimi trditvami, ter nadalje v tretjem sklopu preverjali travmatske dogodke, pomoč v ustanovah oz. organizacijah ter okrevanje.
S pomočjo raziskave smo prišli do zaključka, da je velik odstotek ljudi (44 %) doživelo lastno izkušnjo nasilja ali zlorabe, predvsem sta najbolj pogosta telesno in psihično nasilje. Najbolj pogosta trditev iz značilnosti zasvojenosti z odnosi je bila, da na »živi za dan, ko bo skupaj z njo«. Velik izziv je raziskovati zasvojenost z odnosi nasploh, saj je tematika zelo subtilna in občutljiva, še posebej pa raziskovanje te teme pri žrtvah nasilja in zlorab, ki so zelo ranljive. Priporočamo pa nadaljnjo raziskavo, ki bi lahko zajemala obširnejši vprašalnik z več ostalimi podrobnostmi v zvezi z dojemanjem odnosa v povezavi s travmatskimi izkušnjami. Glede na velik odstotek nasilja in zlorab med anketiranimi, jih je zelo malo poiskalo strokovno pomoč, kar kaže na dejstvo, da se naj v prihodnosti še več pozornosti namenja preprečevanju, povezovanju, obveščanju, pomoči. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zasvojenost, odnosi, nasilje, zlorabe, okrevanje, magistrske naloge Objavljeno: 04.08.2020; Ogledov: 1917; Prenosov: 111 Celotno besedilo (2,85 MB) |
137. Gluhota v psihoterapijiNatalija Spark, 2018 Opis: Magistrska naloga z naslovom “GLUHOTA V PSIHOTERAPIJI” proučuje
področje zgodovinskega razvoja znakovnega jezika, ki je materin jezik gluhih oseb
in sredstvo za sporazumevanje v njihovem vsakdanjem ţivljenju. Komunikacija,
kot ena najpomembnejših človekovih dejavnosti, ima pomembno vlogo v ţivljenju
vsakega posameznika, zato osrednjo problematiko naloge predstavljata problem
komunikacije v procesu terapije ter prisotnost tovrstne ciljne skupine v psihoterapiji
in svetovanju.
V magistrski nalogi je predstavljen zgodovinski razvoj znakovnega jezika.
V empiričnem delu so, na osnovi kvalitativne študije z intervjuji uporabnikov
storitev psihoterapije in svetovanja ter psihoterapevti in svetovalci, predstavljena
stališča do raziskovalnega problema. Analizirala bom primere posameznikov, ki so
koristili storitev psihoterapije in svetovanja, a so po enem oz. dveh obiskih opustili
nadaljnjo obravnavo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: gluhe osebe, slovenski znakovni jezik, psihoterapija, tolmači, komunikacija, magistrske naloge Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1226; Prenosov: 104 Celotno besedilo (1,98 MB) |
138. Brezposelnost mladih terciarno izobraženih v Goriški regijiAneja Marinič, 2018 Opis: Magistrska naloga je namenjena podrobnejšemu raziskovanju brezposelnosti terciarno
izobražene mladine iz goriške regije ter njihove (ne)aktivnosti pri procesu iskanja zaposlitve
na trgu delovne sile. V prvem delu podrobneje preučimo teoretična
izhodišča, kjer predstavimo ključne pojme brezposelnosti terciarno izobražene mladine, ki
smo jih definirali s pomočjo različnih avtorjev in že opravljenih raziskav na to temo, kar
pomeni, da smo s tem še dodatno obogatili magistrsko nalogo. Najprej predstavimo vpliv
sodobne, postmoderne družbe na življenje mladih, kjer izpostavimo tudi pojme, ki imajo velik
vpliv na mlade, in sicer individualizacija, socialna izključenost ter socialni, kulturni in
ekonomski kapital. V nadaljevanju predstavimo tudi prehod mladih terciarno izobraženih iz
izobraževanja v sfero dela, brezposelnost terciarno izobražene mladine, dejavnike, ki vplivajo
na hitrost prehoda iz izobraževanja v sfero dela ter metode iskanja zaposlitve. Za konec
teoretičnega dela predstavimo še trg dela za mlade terciarno izobražene.
Drugi del naloge sestavlja empirični del, kjer predstavimo rezultate in ključne ugotovitve
kvantitativne raziskave. Ugotovili smo, da se brezposelni terciarno izobraženi mladi iz goriške
regije, ne glede na neugodno situacijo na trgu dela ter ne glede na dejavnike, ki vplivajo na
njihovo brezposelnost, še naprej trudijo in vztrajajo, da bi vstopili na trg delovne sile.
Zavedajo se, da morajo biti čim bolj samostojno aktivni na vseh področjih, ki jih zahteva
proces iskanja zaposlitve, saj je to njihova edina možnost, ki jim omogoča hitrejši in lažji
prehod na trg dela ter pridobitev zaposlitve. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: brezposelnost, terciarno izobražena mladina, Goriška regija, trg dela, samostojna aktivnost, iskanje zaposlitve, magistrske naloge Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1208; Prenosov: 106 Celotno besedilo (2,02 MB) |
139. Sprostitvene tehnike za preprečevanje stresa, ki vpliva na šolski uspehMartina Paliska Šaina, 2018 Opis: Stres predstavlja telesni odziv človeškega organizma na dogodke, ki jih dojema kot grožnjo ali ki na kakršen koli drug način vplivajo na njegovo ravnovesje. Zunanji elementi niso neposredni povzročitelji stresa, temveč je to človekovo notranje dojemanje, ki povzroča tesnobo in negativna čustva v določeni življenjski situaciji, za katero meni, da je pretežka, da bi jo lahko uspešno premagal. Pod vplivom stresa v človeškem organizmu prihaja do povečanega delovanja žleze z notranjim izločanjem (nadledvične žleze) in živčnega sistema, zlasti avtoimunskega živčnega sistema, ki nadzira delovanje notranjih organov zaradi povečanja energije za obrambno dejanje. Del možganov, ki je odgovoren za prepoznavanje nevarnosti, sproži delovanje možganskega priveska (hipofize), ki sprosti izločanje hormonov adrenalina in kortizola v nadledvični žlezi. Pri otrocih lahko prisotnost stalno visokih ravni adrenalina in kortizola v organizmu vpliva na spomin in sposobnost učenja, zaradi česar postanejo depresivni, razdražljivi, slabo razpoloženi in nenehno utrujeni. Ko stres postane del človekovega življenja, je škodljiv za njegovo zdravje in spodbuja razvoj različnih bolezni. Izvajanje sprostitvenih tehnik prispeva k vnovičnemu vzpostavljanju ravnovesja, saj se lahko zelo hitro poruši v preobremenjenem vsakdanjiku. Naloga sprostitve je prilagajanje odzivov organizma na okolje, tako pa je omogočen prostor psihološkim in vedenjskim prilagoditvam, s čimer oseba spet doseže mirno stanje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: sprostitev, sprostitvene tehnike, stres, preprečevanje stresa, ravnovesje, magistrske naloge Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1224; Prenosov: 93 Celotno besedilo (1,32 MB) |
140. Transformacija človeškega glasuLea Ardani, 2018 Opis: Človeški glas se nam zdi tako samoumeven, da ga cenimo, šele ko ga izgubimo. Nanaša
se na sposobnost osnovne komunikacije, da se lahko izražamo, vključimo v pogovor in
vplivamo na ključne odločitve. Tehnološka znanost se še vedno trudi proizvesti
računalniški glas, ki bi bil karseda podoben naravnemu človeškemu glasu. Skozi celotno
življenje živimo z glasom, ki pravzaprav ni naš pravi glas. Večina ljudi se ne zaveda ali
pa se preprosto ne zmeni za to, kako pomemben je njihov glas oziroma moč zvoka v
njihovem življenju. Glas nam prikazuje posameznikovo psihofizično naravo in kanal
njegove integritete. Naš ton, govor, kakovost artikulacije in modulacije, prenašajo naša
subtilna sporočila ter hkrati naše razpoloženje in čustva. Že Aristoteles je poudarjal, da je
glas tesno povezan z dušo. Kljub temu da se sicer ponovno vedno bolj uveljavljata pomen
retorike in javnega nastopanja, se pri vsem tem vselej pozablja na pomen človeškega
glasu.
Obravnavanega problema se pravzaprav večina ne zaveda, a je še kako aktualen in vedno
bolj potreben osvetlitve v današnji družbi. V magistrski nalogi smo raziskovali in
proučevali segment tehnik za izboljšanje glasu. Izhajamo iz predpostavke, da se
tragifoničen glas lahko transformira oziroma tehnika govorjenja izboljša. Rezultati
samega raziskovanja tako pripomorejo k prepoznavanju rešitvenih metod in tehnik za
izboljšanje kakovosti glasu. V samem raziskovanju smo podrobneje ocenjevali
profesionalne, amaterske in nešolane glasove ter jih primerjali. Na podlagi rezultatov
raziskave smo aplicirali tako imenovani model »ProVoice«, ki predstavlja ključne tehnike
za transformacijo človeškega glasu. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: človeški glas, globinske tehnike, maska glasu, izboljšanje glasu, komunikacija, modeli, ProVoice, magistrske naloge Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1180; Prenosov: 61 Celotno besedilo (1,27 MB) |