Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varstvo narodnih skupnosti v Sloveniji
Marina Federici, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: narodne skupnosti, človekove pravice, manjšinske pravice, mednarodni dokumenti, evropski dokumenti, slovenska zakonodaja
Objavljeno: 12.06.2019; Ogledov: 1990; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (573,97 KB)

2.
Avtohtonost kot merilo za status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic
Rozi Žalig, 2021

Opis: Magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu statusa narodne manjšine in upravičenosti do manjšinskih pravic v Republiki Sloveniji. Država zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite in manjšinskih pravic dvema avtohtonima, italijanski in madžarski narodni skupnosti. Pravice romske skupnosti so opredeljene z zakonom, preostale narodne in etnične skupnosti pa so upravičene do uživanja splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi so enakost pred zakonom, pravice do izražanja narodne pripadnosti in uporabe svojega jezika in pisave ter prepoved diskriminacije. Avtohtonost je tisto (neopredeljeno) merilo, ki pri določanju upravičenosti posameznih manjšin do manjšinskih pravic igra ključno vlogo, saj omogoča avtohtonima narodnima skupnostma uživanje t. i. posebnih kolektivnih manjšinskih pravic. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, kot so narodne manjšine, manjšinske pravice in (mednarodno)pravno varstvo manjšin. V osrednjem delu magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu manjšinskih pravic; njegov vpliv na različne narodne oz. etnične skupnosti v Sloveniji; mnenja različnih mednarodnih in drugih teles o njegovem vplivu na status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic; ter razlikovalno vlogo, ki jo ima v tem kontekstu merilo avtohtonosti. V zaključnem delu magistrsko delo obravnava še prihodnost varstva manjšin v Republiki Sloveniji v kontekstu pluralne in demokratične Evrope.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtohtonost, novodobne manjšine, narodne manjšine, manjšinske pravice, mednarodnopravno varstvo manjšin
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 926; Prenosov: 0

3.
Ali so pripadniki »nemško govoreče« etnične skupnosti v Sloveniji narodna manjšina?
Laura Strašek, 2021

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti pojem narodnih manjšin ter podrobno opredeliti status nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Osredotočili se bomo na vprašanje, ali lahko nemško govorečo etnično skupnost v Sloveniji štejemo pod pojem ‘narodna manjšina’ ali pa ima morda drugačen status. Ugotoviti želimo, katere pravice ji pripadajo in v kakšnem obsegu ter v čem se njihov položaj razlikuje od položaja ustavnopravno priznanih avtohtonih narodnih manjšin, kot sta madžarska in italijanska avtohtona narodna manjšina. Pri primerjavi se bomo osredotočili na položaj narodnih manjšin na slovenskem ozemlju in ga primerjali s položajem in statusom nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Dotaknili se bomo tudi zgodovinskega položaja nemške narodne manjšine v Sloveniji in tudi njenega položaja danes. Podrobno bomo analizirali manjšinske pravice, ki pripadajo nemški narodni skupnosti, in njihov obseg. Izpostavili bomo pravice, za katere se nemška narodna manjšina v Sloveniji bori že vrsto let, in pa tudi manjšinske pravice, za katere menimo, da niso uveljavljene v celoti. Zaobjeli bomo ustavnopravno področje manjšinskega varstva in tudi manjšinsko varstvo v okviru raznih mednarodnih organizacij, kot so OZN, Svet Evrope, Evropska unija in OVSE.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etnična manjšina, narodna manjšina, Nemci, manjšinske pravice, skupnost
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 829; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (668,31 KB)

4.
Avtohtonost kot kriterij za status »narodne manjšine« in upravičenost do manjšinskih pravic
Armend Čadraki, 2023

Opis: Po katastrofalnih posledicah 2. svetovne vojne si je mednarodna skupnost postavila cilj zagotoviti mir in preprečiti, da bi se vsesplošna morija ponovila v prihodnosti. Velika teža je bila dana človekovim pravicam in v sklopu tega tudi pravicam narodnih manjšin. Po novem razmejevanju držav je namreč veliko skupin evropskega prebivalstva prešlo pod suverenost različnih držav. Tako je bilo pravo manjšin v prvi vrsti namenjeno ohranitvi novih državnih meja. To je poskušalo doseči tako, da je zagotavljalo minimalni katalog manjšinskih pravic, ki naj bi preprečeval konflikte med narodnimi manjšinami in večinskim prebivalstvom držav. Ta katalog minimalnih pravic je bil namenjen zaščiti zgodovinskih oziroma avtohtonih narodnih manjšin. Zaradi različnih pojavnih oblik manjšin in različnih interesov držav je bilo težko sprejemati kakršnekoli jasne, pravno zadovoljive definicije, ki bi jasno označevale subjekte oziroma nosilce teh pravic. Kljub vsemu pa je mednarodna skupnost prišla do neke splošne definicije, ki je bila vsaj na načelni ravni nekako najbolj sprejemljiva. Nemčija je podala predlog, da bi morale biti narodne manjšine opredeljene kot ločene in drugačne skupine prebivalstva, ki so jasno definirane in avtohtone. Pri tem je izrazito pomembna vpeljava elementa avtohtonosti. Za subjekte manjšinskih pravic je namreč ravno element avtohtonosti tisti, od katerega je v večini primerov odvisno njihovo uživanje manjšinskih pravic. V zadnjih letih so vse glasnejše tudi zahteve po priznanju novodobnih manjšin, nastajajo pa tudi nekatere drugačne ideje, ki nasprotujejo stari ureditvi mednarodnega normativnega sistema. Z deskriptivno, analitično in metodo kompilacije bomo poskušali razjasniti pojem narodna manjšina in manjšinske pravice, v tem kontekstu bomo nato poskušali pojasniti pojem avtohtonost, za kar bomo uporabili metodo deskripcije ter metodo komparacije. Na koncu bomo s pomočjo induktivno deduktivne in analitične metode poskušali priti do ugotovitve, ali je res element avtohtonosti tisti, ki je pri manjšinski problematiki najpomembnejši, oziroma ali so avtohtone manjšine upravičeno tiste, ki jim je za ohranjanje mednarodnega miru potrebno posvečati največjo pozornost. Ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju pomembnosti zaščite narodnih manjšin ne le z vidika človekovih pravic, ampak tudi z vidika ohranjanja mednarodnega miru. Poleg tega ugotovitve v tem delu odpirajo vprašanja o učinkovitosti mednarodnega prava, pri čemer nakazujejo smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: narodne manjšine, avtohtonost, manjšinske pravice, tradicionalne manjšine, novodobne manjšine
Objavljeno: 29.08.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh