1. |
2. Mešane migracije "evropskega" pravnega prostora; uresničevanje človekovih pravicMateja Dimnik, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mešane migracije, mednarodna zaščita, nezakonite migracije, polje proste presoje, ESČP, SEU, Evropska unija, delitev bremena, načelo solidarnosti, človekove pravice, temeljne pravice
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 2793; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. |
4. |
5. Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditviEva Vučko, 2016 Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2747; Prenosov: 219
Celotno besedilo (825,96 KB) |
6. |
7. Integracija migrantovEva Černigoj, 2018 Opis: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v
drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija
sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za
mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki
terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati
različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih
migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska
politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje
uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe.
Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili,
smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo
praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda
migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem
pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo
zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med
najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri
integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov.
Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so
na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu
do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom
begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1297; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 623; Prenosov: 73
Celotno besedilo (552,16 KB) |
9. Integracija mladoletnih beguncev brez spremstva iz Sirije v slovensko kulturno okoljeMojca Ropoša, 2022 Opis: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju mladoletnih beguncev brez spremstva iz Sirije, ki so morali svojo državo zapustiti zaradi nevzdržnih vojnih razmer v svoji državi.
Teoretični del opisuje vzroke migracij mladoletnih beguncev brez spremstva, kot tudi kako se vključujejo v naše kulturno okolje. Predstavljen je postopek obravnave mladoletnih beguncev in kasnejša njihova namestitev v najprimernejše ustanove. Pri tem jim pomagajo zaupanje vredne osebe, kot so njihovi skrbniki imenovani s strani države, kot tudi prostovoljci iz nevladnih organizacij.
V empiričnem delu smo na osnovi desetih intervjujev raziskovali kako poteka delo z mladoletnimi begunci brez spremstva in katere namestitve so za njih najprimernejše. Intervjuji so bili opravljeni z vladnimi organizacijam, skrbniki in prostovoljci, ki so delali z mladoletnimi begunci brez spremstva in dvema beguncema, ki sta bila pripravljena deliti svoje izkušnje. Zanimale so nas predvsem metode in načini dela z mladostniki, metode dobrih praks, ki bi tudi nam prišle prav pri opravljanju dela vzgojitelja v dijaškem domu. Intervjuji so nam dali pogled v delo prostovoljcev in skrbnikov, ki so za mladoletnike eni izmed najpomembnejših oseb. Tudi namestitev v primerne ustanove pomeni za mladoletne begunce olajšanje, saj je za njih zelo pomembno, da se po dolgi in nevarni poti počutijo varno in dobro v naši državi. Poleg vsega ima pomembno vlogo pri integraciji tudi šolstvo, saj se le na osnovi učenja slovenskega jezika in kasneje pridobitve poklica begunci lažje vključijo v našo družbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, integracija, mladoletni begunci brez spremstva, prostovoljci, skrbniki, mednarodna zaščita, zakoniti zastopniki, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 558; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,28 MB) |
