11. Kontrola in nadzor notranje zelene meje v Republiki SlovenijiBojan Bizjak, 2017 Opis: Ukinitev mejne kontrole na notranjih mejah dejansko pomeni uresničitev ideje in želje držav Evropske unije po zagotovitvi prostega pretoka blaga, storitev in oseb ne glede na to, ali gre za državljana Evropske unije ali za osebo tretje države. Ko oseba z veljavno potno listino in na mejnem prehodu, kjer je ta prehod dovoljen, enkrat prestopi zunanjo mejo Evropske unije, je njegov prehod po evropskih državah svoboden, brez meja in mejnih kontrol. Eden temeljnih ciljev Evropske unije je torej vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerem ljudje prosto potujejo, živijo in delajo vedoč, da se njihove pravice v celoti upoštevajo in da je njihova varnost zagotovljena. Schengensko območje, torej območje prostega gibanja po skorajda že celi Evropi, je eden izmed izjemnih dosežkov Evropske unije. Odprava mejnih kontrol pa pomeni tudi to,da morajo sedaj države sodelovati, če želijo ohraniti visoko stopnjo varnosti v tem območju. Nujno potrebno je, da države med seboj sodelujejo in da so soodgovorne za upravljanje skupnih zunanjih meja. Države članice morajo sodelovati tudi s sosednjimi državami zunaj Evropske unije in zunaj Schengenskega območja. V svojem magistrskem delu bom prikazal, kako in na kakšen način je po ukinitvi notranje meje med R Italijo in R Slovenijo na območju Policijske uprave Nova Gorica zagotovljena varnost in suverenost naše države, kot tudi varnost celotne Evropske unije, za katero smo kot južna zunanja država odgovorni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: notranja meja, schengensko območje, mednarodna kriminaliteta, varnost
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 3153; Prenosov: 182
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
12. Izvajanje Schengenskega režima pri prehodu meja na morjuMartina Dodič, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Luka Koper, Schengenski sporazum, Schengenski pravni red, Mejna kontrola, Pomorska policija, državna meja, morske meje, pomorska policija, organi pregona na morju, schengensko območje, schengenski informacijski sistem, amsterdamska pogodba, slepi potniki, mejni prehodi, mednarodno pravo
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2315; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,04 MB) |
13. |
14. |
15. Institut državne mejeEva Arko, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Državne meje, Državne meje, Državne meje, državna meja, pravna načela, mejni znaki, mirno reševanje sporov, arbitraža, schengensko območje, schengenski informacijski sistem
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 2085; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,68 MB) |
16. Prečkanje morske meje EU - schengen, slepi potniki in migrantiMartina Dodič, 2019 Opis: Schengenski režim je pravni red, vpeljan z uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov, sklenjenih v luksemburški vasici Schengen. Namena sporazumov sta odprava notranjih mejnih kontrol za vse osebe, ki se nahajajo znotraj meja držav EU, in krepitev skupnih zunanjih meja z nečlanicami oz. tako imenovanimi tretjimi državami. Svobodno gibanje na ozemlju držav članic zahteva okrepljeno sodelovanje organov, ki izvajajo varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na kopnem in na morju. Kontrola morske površine in mejni prehodi na morju zahtevajo izjemno pripravljenost organov pregona in mednarodno sodelovanje. Največja grožnja čolnov, ki prevažajo migrante iz Afrike, je poskušanje doseči evropske meje, enako kot velja za slepe potnike, ki počnejo isto, vendar na drugačne načine. Ne toliko zaradi njihove fizične prisotnosti na krovu plovila in posadke, temveč zaradi posledic korakov, ki jih naredijo na zemlji EU. Toda sodelovanje, razumevanje in izmenjava informacij med različnimi stranmi je še en pomemben korak k nadzoru problematike slepih potnikov in migrantov. Kljub najboljšim usklajenim prizadevanjem na ladji, pristaniških terminalih, podjetij, drugih organizacij in držav bo določenim posameznikom občasno še vedno uspelo doseči cilj. Vendar pa bi bilo mogoče zmanjšati pogostost takšnih oseb, in sicer z onemogočanjem dostopa na ladje, ter narediti svet bolj hvaležen za vse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nelegalni migranti, meja na morju, schengenska meja, slepi potniki
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2267; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,31 MB) |
17. Ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi pri prehajanju zunanje Schengenske mejeBojan Tomc, 2013 Opis: Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi.
Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovina z ljudmi, migracije, človekove pravice, prisilno delo, prostitucija, schengenska meja, svoboda gibanja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1180; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,76 MB) |
18. Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrokSandra Šmelc, 2018 Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da
smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših
močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre
odnose znotraj družine.
Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih
začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj
matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v
vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata
spopasti na način, ki je ustrezen za oba.
Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in
ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo
okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano
spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična
izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja.
Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji
tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere.
Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar
je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 833; Prenosov: 97
Celotno besedilo (613,36 KB) |
