1. |
2. |
3. Vpliv prava Evropske unije na razvoj in učinkovitost delovanja skupne zunanje in varnostne politikeOlga Štrukelj Skubic, 2008 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropa, Evropska unija, pravo EU, skupna zunanja in varnostna politika, obrambna in mirovna politika, človekove pravice, varnost, svoboda, mir in stabilnost, integracija
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2626; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (745,56 KB) |
4. Hrup kot oblika in vsebina ogrožanja varnosti ljudiPeter Jeraša, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost, hrup, obremenitev z zvokom, obremenitev s hrupom, javne prireditve, javni red in mir, nadzor, pristojnosti, nevaren predmet
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 2202; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,27 MB) |
5. Delovanje meddržavnega sodišča v Haagu skozi primere sporov glede konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocidaKatja Pregelj, 2009 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ustanovna listina ZN, Organizacija ZN, Združeni Narodi, mirno reševanje sporov, diplomatska sredstva, načelo pravičnosti, mednarodni mir in varnost, načelo nevmešavanja, samoobramba
Objavljeno: 30.05.2019; Ogledov: 2187; Prenosov: 89
Celotno besedilo (646,88 KB) |
6. |
7. Organizacija združenih narodov kot dejavnik miru in varnostiKelly Mencinger, 2020 Opis: Organizacija združenih narodov je organ, katere glavni namen je varovati mednarodni mir in varnost. Želja je skrbeti za kolektivno varnost vseh držav članic, ki so podpisnice Ustanovne listine OZN. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju miru in varnosti ima Varnostni svet, natančneje stalne članice, ki imajo poseben položaj, saj imajo države stalno članstvo ter pravico do veta. Nesoglasje ali nepripravljenost stalnih članic je posledica, da do odločitev ali posega mednarodne skupnosti ne pride, čeprav bi bil tak poseg nujen. Zaradi nesoglasja med stalnimi članicami je Generalna skupščina sprejela resolucijo Združeni za mir, ki določa, da ima Generalna skupščina možnost, da se sestane na nujnem posebnem zasedanju in priporoči kolektivne ukrepe. Namen resolucije je, da bi se v prihodnje izognili problemom, to je nasprotovanju med stalnimi članicami Varnostnega sveta. Generalna skupščina je večkrat obravnavala vprašanja in sprejemala resolucije, ki posredno priporočajo ravnanje Varnostnemu svetu. Iz tega lahko vidimo, da je Generalna skupščina pomemben organ, pristojen za varovanje mednarodnega miru. Države članice morajo spoštovati Ustanovno listino, v kateri je določeno, da je prepovedano uporabiti silo, hkrati pa pojasni, katere so pravno dopustne oblike uporabe sile. Država lahko izvaja oborožene ukrepe, vendar mora biti resolucija avtorizirana s strani Varnostnega sveta. Če do vojaških ukrepov pride brez avtorizacije, pa je naloga OZN, da vzpostavi mirovno operacijo, hkrati pa pozove stranke v sporu, naj prenehajo z ogrožajočimi nevarnostmi in naj spor poskušajo rešiti na miren način. Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, so analiza in interpretacija ter zgodovinsko-razvojna, primerjalna in opisna metoda
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnostni svet, Generalna skupščina, mir, varnost, mirovna operacija
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 106
Celotno besedilo (763,51 KB) |
8. 75 let OZN – dosežki in nemočPia Ternovec, 2021 Opis: Organizacija združenih narodov, poznana pod kratico OZN, je mednarodna organizacija, katere del je 193 držav sveta. Ustanovljena je bila 24. oktobra 1945 s strani 51 držav, ki so se po vojni zavezale k varovanju in ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvijanju prijateljskih odnosov med narodi, uresničevanju mednarodnega sodelovanja ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sedež organizacije se nahaja v New Yorku, njen aktualni generalni sekretar pa je António Guterres. Magistrsko delo je posvečeno predstavitvi OZN, s poudarkom na njenih dosežkih ter nemoči, s katerimi se je soočala v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. To je bilo doseženo s pomočjo več različnih metod, in sicer deskriptivne, analitične, sintetične, induktivno-deduktivne metode ter metode kompilacije. V magistrskem delu pa se obenem skuša potrditi tudi tri temeljne hipoteze, med katerimi je recimo ta, da je OZN v svojih petinsedemdesetih letih delovanja za seboj pustila skupek pozitivnih in negativnih posledic. Namen magistrskega dela je prikazati delovanje OZN v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. V uvodnem delu je definiran pomen OZN v svetu. V jedru magistrskega dela sledi kratka predstavitev organizacije, kjer so opisani njeni poglavitni organi, specializirane agencije in ostale mednarodne organizacije. Nato se preide na bistvo magistrskega dela, kjer so v obravnavi dosežki in nemoč OZN. Eden izmed njenih ključnih dosežkov je predvsem ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic. V povezavi s svojimi dosežki in nemočjo pa je bila organizacija deležna tudi številnih kritik: od moralne in filozofske kritike, kritike učinkovitosti do diplomatske in politične kritike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dosežki Organizacije združenih narodov, nemoč Organizacije združenih narodov, mir in varnost, človekove pravice, mednarodno pravo
Objavljeno: 07.01.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 93
Celotno besedilo (919,52 KB) |
