Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stanovanjska problematika mladih z vidika srednje aktivne generacije
Manca Štefe, 2017

Opis: Podaljšano sobivanje mladih in njihovih staršev je aktualna tema, ki je v zadnjih letih pogosto obravnavana oz. raziskovana na več področjih. Tudi Slovenija po empiričnih podatkih glede podaljšanega sobivanja staršev in otrok (oz. mladih odraslih) sodi v sam vrh evropskih držav, saj slednji pozno vzpostavijo lastno in samostojno gospodinjstvo in zapustijo dom staršev. Na tradicionalno družino in medgeneracijsko sodelovanje vplivajo različni dejavniki %gospodarski, družbeni, demografski, kulturni, politični idr., zato gre tudi razloge za vse aktualnejši problem podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev iskati tako v individualnih (npr. poklicni, zaposlitveni in dohodkovni položaj posameznika, partnerstvo in starševstvo, spol in osebne izbire)kot tudi strukturnih dejavnikih (npr. režim blaginje, delovanje trga dela, razpoložljivost stanovanj in kulturni vzorci družb). Za uspešen prehod mladih v odraslost pa so pomembni tudi regulativni ukrepi države (stanovanjski programi, subvencije ipd.).Pričujoče delo tako obravnava in proučuje fenomen podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev. Izpostavljeni so trendi družinskega življenja v Sloveniji, navedeni dejavniki za podaljšano sobivanje in analizirane pravne podlage, pomembne za obravnavo stanovanjske problematike mladih. Rezultati in analiza anketnega vprašalnika pa dajo vpogled v odnose, stališča in mnenja, ki jih ima srednja aktivna generacija (40-61 let) do nepremičninske problematike mladih oz. do reševanja stanovanjskega problema mladih, med drugim njihov pogled na stanovanjsko problematiko mladih ter pomembnost različnih dejavnikov, ki vplivajo na podaljšano sobivanje (razvitost nepremičninskega trga, slaba dostopnost kreditov za nakup stanovanj, razmere na trgu dela, slaba stanovanjska politika oz. državna pomoč, pomanjkanje neprofitnih stanovanj idr.).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi odrasli, podaljšano sobivanje, stanovanjska problematika, srednja aktivna generacija, stanovanjska politika
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3452; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Kvantitativna ocena posturalne poravnave pri mladih odraslih glede na fotografiranje lateralnega pogleda
Klemen Klobas, 2018

Opis: Uvod in namen: Telesna drža ljudi se pod vplivom sodobnega načina življenja močno spreminja. Do sprememb prihaja predvsem v poteku hrbtenice, položaju ramen in medenice. Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena drže z lateralnega pogleda. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 85 zdravih posameznikov (39 moških in 46 žensk) s povprečno starostjo 25 ± 5 let. Osebam smo nalepili markerje na določene kostno-anatomske točke in jih s pomočjo naprave GPS Postural Lab 600 slikali z vseh štirih strani. Podatki dominantne strani telesa so bili pridobljeni s pomočjo GPS programske opreme ter obdelani s programom SPSS. Rezultati: Pri opazovani skupini je prisotna kifo-lordotična ali lordotična drža, saj je sagitalna poravnava telesa znašala 187,7  3,6º, anteriorni nagib medenice pa 18,0 ± 8,0º. Uporabnost: V primerjavi z rezultati drugih študij se je izkazalo, da je pri naših merjencih prisoten povečan anteriorni nagib medenice ter pomik ramen naprej. Pri opazovanju njihovega cervikalnega dela hrbtenice in položaja glave je bilo razvidno, da je glava nagnjena nekoliko nazaj. Omejitve: Sklepamo lahko, da je sprememba življenjskega sloga, prekomerna uporaba mobilnih telefonov in nezdravo sedenje pustilo posledice na telesni drži. Poleg teh ugotovitev smo opredelili tudi povprečne vrednosti, ki jih lahko štejemo kot normativne za našo populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: drža, ocena drže, mladi odrasli, fotogrametrija
Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 2797; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Priložnost za razvoj in nadgradnjo programa PUM-O
Vahida Smajlagić, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, program PUM-O, management znanja, projektno učenje, mlajši odrasli
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 1940; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Pojav stresa pri mladih odraslih ženskah
Valentina Zupančič, 2023

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes. V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Objavljeno: 30.09.2023; Ogledov: 208; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIH
Manca Hrovat, 2023

Opis: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih. V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost. V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije. Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ. Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh