61. Stil vodenja v izbranem podjetjuJanez Flere, 2021 Opis: V diplomskem delu je obravnavana vodilna družba na območju JV Evrope, ki proizvaja in trži izdelke iz vlakno cementa. Obravnavano podjetje se v zadnjih nekaj letih sooča s kadrovskimi izzivi (fluktuacija, staranje kadrov, pomanjkanje kadrov). Glavni cilj diplomskega dela je spoznati obstoječe načine vodenja, poiskati možnosti za izboljšave in pripraviti strategijo, kateri stil vodenja je najprimernejši za vodenje podjetja. Pri stilu vodenja je ugotovljeno, da v podjetju prevladuje povezovalni stil vodenja in pri upravi, kjer smo izvedli raziskavo s pomočjo intervjujev, prevladuje prizadevni stil vodenja. Prevladujoči povezovalni stil vodenja v podjetju ni najbolj primeren. Primernejši stil bi bil prizadevni stil, saj večina vodij izhaja iz proizvodnega dela podjetja, kjer so zahtevane specifične lastnosti vodij. Še bolj primeren način vodenja bi bil dobrohotni avtokrat, kjer se vodja dogovori o ciljih in pri tem pomaga svoji ekipi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: management, vodenje, stili vodenja, teorije vodenja, Reddin 3D model
Objavljeno: 08.01.2022; Ogledov: 1346; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
62. Model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetencBiljana Bahat Vovk, 2021 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskovalno vprašanje, ki smo ga izoblikovali na temelju različnih znanstvenih spoznanj, kot so čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire in kompetence, proučujemo na podlagi dognanj, ki so vplivni gradniki modela učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, čuječnosti, teorije izbire in učiteljevih kompetenc. Gradnike raziskujemo preko procesa samospoznavanja in samovrednotenja učiteljevega dela, kajti vsaka sprememba in vsak učni proces poteka po majhnih korakih spoznanj o sebi, miselnih procesih ter procesih sooblikovanja in soustvarjanja skupnega družbenega okolja in organizacij. Namen: Temeljni namen doktorske disertacije je izdelati izvirni model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z različno uporabo teorij in znanj s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc učitelja v Sloveniji ter tako identificirati gradnike izvirnega modela. V ta namen smo naredili sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc ter izvedli empirično raziskavo identificiranja gradnikov modela pri učinkovitem usmerjanju dijakov. Metode: Teoretični del naloge smo s pomočjo knjig, člankov in raziskav pripravili sistematično za raziskovalni del ter to povezali. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno paradigmo. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja srednješolskih učiteljev v vseh statističnih regijah Slovenije. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili opisno, bivariantno in multivariantno statistiko. Za prikaz demografskih podatkov smo uporabili metodo opisne statistike: standardni odklon, minimalno in maksimalno vrednost, frekvence in odstotke. Primerjave med skupinami in pari spremenljivk smo opravili z bivariatno analizo (t-test, enosmerna analiza variance, izračun korelacij). Za konstruktno validacijo merjenih pojavov smo uporabili izračune faktorske analize. S pomočjo faktorske analize smo iz nabora večjega števila trditev ocenjenih s 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico ekstrahirali faktorje z metodo Principal Axis Factoring (PAF) ter jih z metodo regresijskih koeficientov shranili kot nove spremenljivke. Zanesljivost teh smo preverili z izračunom Cronbachovega alfa koeficienta, za katerega velja, da naj bi znašal vsaj 0,7, da lahko mersko lestvico označimo kot zanesljivo. Za ugotavljanje vpliva neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Regresijo smo izvedli s pomočjo metode Enter, ki v regresijskem modelu ohrani vse neodvisne spremenljivke. Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati: V vzorec raziskave je bilo vključenih 1025 anketirancev. Anketiranje smo izvedli na vzorcu srednješolskih učiteljev, ki smo jih k sodelovanju povabili v letu 2020. Pretežni delež vzorca predstavljajo ženske (71,4 %), anketiranci so stari med 21 in 60 let (94 %), poučujejo na srednjih strokovnih šolah (70,9 %) in imajo univerzitetno izobrazbo (90,1 %). V vzorec smo zajeli učitelje, ki poučujejo na šolah v vseh slovenskih statističnih regijah. Ključni pojmi oz. paradigme, ki smo jih z vprašalnikom preverjali, so čustvena inteligentnost, čuječnost, teorija izbire in kompetence učiteljev. Vsi merjeni pojmi so izkazali visoko stopnjo zanesljivosti (Cronbach alfa > 0,9). V primeru čustvene inteligentnosti in čuječnosti smo potrdili enodimenzionalno strukturo pojma. Pri teoriji izbire smo dobili dva faktorja, ki smo ju poimenovali »teorija izbire in organizacijsko vedenje« ter »teorija izbire in družbena percepcija«. V primeru učiteljevih kompetenc smo na podlagi faktorske analize uvedli štiri nove spremenljivke, in sicer »kakovost strokovnega dela«, »kompetentno delo z dijaki«, »učni načrt kot vodilo strokovnega dela« ter »timski pristop za uspešno delo«. Vse spremenljivke smo za namene primerjalne analize izpeljali tako, da smo jih izračunali na podlagi povprečnih ocen posameznih trditev, ki padejo na posamezni faktor. Analizirali smo tudi, kolikšna je povezanost med razumevanjem posameznega pojma oz. paradigme ter ocenami različnih vidikov uporabe tega pojma v praksi. Rezultati so pokazali, da so vse povezave pozitivne ter glede na vrednost korelacijskega koeficienta zmerne jakosti. Vse hipoteze smo potrdili, saj je bil delež pojasnjene variance visok, kar kaže na to, da so ankentiranci izkazali tudi višjo stopnjo učinkovitosti usmerjanja dijakov, in sicer: čustvene inteligence 61,8 %, čuječnosti 41,6 %, teorije izbire 63,8 % ter učiteljeve kompetence 63,9 %. Organizacija: Pozitiven vpliv na izobraževalne organizacije je v današnjem času konstantnih sprememb zagotovo najbolj odvisen od pedagoškega kadra, ki ga premore tovrstna organizacija. V prvi vrsti so zaposleni tisti, ki morajo prevzemati odgovornost za svoje življenje, kajti le zadovoljen učitelj je dober učitelj. Pomembno si je postavljati meje, ob katerih ne izgubljamo duševne in telesne moči. Da bi to dosegali, moramo pri svojem delu ozavestiti različne pristope in teorije, kajti le to nam lahko II zagotavlja uspeh pri delu z dijaki, ki smo jim vzgled in motivatorji pri njihovem nadaljnjem razvoju. Uporabljati čustveno inteligenco pri vsakodnevnem delu in življenju pomeni zavedati se svojih čustev, z uporabo čuječnosti se umirjamo in zbistrimo duha, posledično smo sposobni boljšega odločanja in smo učinkovitejši, teorija izbire pa nam omogoča, da prevzemamo odgovornost za svoje počutje, ravnovesje ter da smo za to, ali bomo imeli kvalitetno življenje, odgovorni predvsem sami. Družba: Izsledki in ugotovitve raziskave ter izvirni model doktorske disertacije prispevajo k razumevanju, miselnosti današnjega izobraževalnega sistema, ki se zaveda pomembnosti učiteljevega dela v vlogi vodje oziroma usmerjevalca razreda. Pri vplivu na družbo smo v disertaciji večkrat izpostavili pomembnost znanja različnih pristopov in teorij, ki jih učitelji morajo poznati, saj lahko na ta način vrednotimo uspešnost posameznika v družbi. Vsak posameznik soustvarja organizacijo in družbo na način, ki je za njega sprejemljiv, in sicer na podlagi nekih miselnih procesov, kajti gre za procese čustvovanja, razmišljanja ter usmerjanja našega življenjskega kroga. Človekovo zavedanje samega sebe in njegova odgovornost do družbe je z vidika vizije moralne družbe pogoj za delovanje preobrazbe družbe. Originalnost: Prispevek doktorske disertacije k znanosti je utemeljitev modela gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in s kompetencami. V izvirnem modelu (slika 5.4) smo opredelili osnovne gradnike: čustveno inteligenco, čuječnost, teorijo izbire in kompetence učitelja, kjer smo jih s faktorsko analizo glede na rezultate razširili na 9 gradnikov, in sicer na teorijo izbire in organizacijsko vedenje, teorijo izbire in družbeno percepcijo, čuječnost, čustveno inteligenco ter kompetence, ki smo jih delili na pet gradnikov: kompetentnost strokovnega dela učiteljev, kompetentnost za motivacijsko usmerjanje dijakov, kompetentnost za strateško načrtovanje in izvajanje pedagoškega procesa, kompetentnost za svetovanje staršem in kompetentnost za vzpostavljanje timskih odnosov. Prispevek doktorske disertacije je v tem, da smo na področju čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc pripravili aktualni pregled spoznanj iz dostopnih svetovnih znanstvenih virov. Razvili smo možnost povezave različnih teorij in vpliv le-teh na učinkovitost usmerjanja dijakov. Izoblikovali smo model povezav med čustveno inteligenco, teorijo izbire, čuječnostjo in kompetencami pri uspešnem delu učiteljev z dijaki. Z metodološkega vidika je glavni prispevek uporaba že znanih merskih instrumentov ter njihova povezava različnih, do sedaj še nepovezanih teorij ter njihov vpliv na usmerjanje dijakov. Osnovni cilj naloge smo dosegli. Vse konstrukte smo uspeli povezati med seboj z učiteljevim delom in s tem potrdili, da so vse naše spremenljivke pomembne za kvalitetno delo v razredu. Zasnovan model je univerzalen, kar nam daje možnost nadaljnjih raziskav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tako med učitelji kot med dijaki. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Podatke smo zbirali v času epidemije, kar tako za raziskovalca kot anketirance pomeni edinstveno situacijo. Soočali smo se s slabo odzivnostjo, saj so učitelji večino časa delali od doma. Predvidevamo lahko, da določene omejitve izhajajo tudi iz možnosti podajanja družbeno zaželenih odgovorov s strani učiteljev, saj smo raziskovana področja merili s samoocenjevalnim vprašalnikom. Nadaljnjo raziskavo bi lahko izvedli med dijaki v vseh slovenskih regijah, kjer bi pridobili mnenja o pedagoškem delu učitelja kot vplivu na dijakovo uspešnost, osebnostni razvoj, motivacijo in osebno rast v šolskem obdobju. Ravno tako bi lahko proučevali in naredili primerjalno študijo z osnovnošolskimi učitelji in učenci. Nadgradnja našega modela bi bila, da bi izvedli periodično raziskavo med srednješolskimi učitelji v vseh statističnih regijah Slovenije, in sicer po dveh letih izobraževanja in usposabljanja učiteljev na področjih, ki smo jih raziskovali.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire, učiteljeve kompetence, paradigma, model gradnikov, doktorske disertacije, usmerjanje dijakov
Objavljeno: 20.01.2022; Ogledov: 916; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,62 MB) |
63. Vpliv psihosocialnih dejavnikov na bolečino v križuLara Pančur, 2022 Opis: Bolečina v križu (BvK) je velik problem sodobne družbe, saj prizadene skoraj vsakega človeka vsaj enkrat v življenju. Nespecifična BvK nima točno določenega vzroka za nastanek in se pogosto razvije v kronično. Ker vzrok ni znan, lahko na podlagi nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja ugotovimo, kateri posamezniki so bolj nagnjeni k razvoju kronične oblike. Pacienti, ki imajo slabše psihično zdravje, trpijo za depresijo, psihičnim stresom, somatizacijo in strahom, so bolj dovzetni za razvoj nespecifične BvK. Pomemben vpliv imata tudi posameznikovo delovno in socialno okolje. Bolj kot je posameznik nezadovoljen s socialnim segmentom svojega življenja, večja je verjetnost, da bo razvil kronično BvK. Z zavedanjem o vplivu psihosocialnih dejavnikov na BvK moramo fizioterapevtsko obravnavo temu primerno oblikovati. Ker je obravnava kroničnih pacientov kompleksna in zahtevna, so se razvili različni multidisciplinarni pristopi. Novejši pristopi, ki temeljijo na biopsihosocialnem modelu (BPSM) in obravnavajo pacienta holistično, dosegajo boljše rezultate od konvencionalnih obravnav. Pri vsakem pacientu z nespecifično BvK moramo biti pozorni na psihosocialne dejavnike tveganja. Le tako bo lahko naša fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Nespecifična bolečina v križu, psihosocialni dejavniki, biopsihosocialni model.
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 1055; Prenosov: 113
Celotno besedilo (531,21 KB) |
64. |
65. Obratno mentorstvo kot most med generacijami : študija primera v dejavnosti športaSara Regina, 2022 Opis: Mentorstvo je področje, ki se v poslovnem in zasebnem razvoju posameznikov in skupin uporablja in razvija že vrsto let. Obratno mentorstvo v poslovnem okolju – na delovnih mestih pa lahko pomeni tudi obliko sodelovanja, razvoja zaposlenih in premostitve medgeneracijskih razlik. S celovito obravnavo obratnega mentorstva pripomoremo k seznanitvi z njegovimi pozitivnimi koristmi, razumevanju smiselnosti in možnosti vpeljave v preučevano podjetje ter razpolagamo z implikacijami za različne organizacije. V uvodu pojasnimo značilnosti in trende na delovnem mestu, nato predstavimo tipologije mentorstev in coachinga ter se usmerimo v jedro naloge – obratno mentorstvo. To je paradoksalni odnos med običajno starejšim zaposlenim z več izkušnjami in mlajšim zaposlenim, ki prevzame vlogo mentorja s predajanjem sodobnih znanj in veščin. Kritični pregled literature zaključimo z dejavniki, priložnostmi in izzivi obratnega mentorstva ter prikazom pomenskega razvoja področja v preteklost. V raziskovalnem delu izvedemo študijo primera na osnovi triangulacije podatkov. V polstrukturiranih intervjujih, na podlagi študije opazovanega podjetja in validacijske fokusne skupine ugotavljamo prisotnost mentorstev v podjetju v športni panogi in možnosti za implementacijo obratnega mentorstva. Ključna spoznanja uporabimo za razvoj konceptualnega modela uvajanja obratnega mentorstva in oblikujemo predloge za druga podjetja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delo, generacije, mentorstvo, obratno mentorstvo, študija primera, model
Objavljeno: 13.06.2022; Ogledov: 759; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,79 MB) |
66. Zakonska definicija kaznivega dejanja posilstvaAnja Sirk, 2021 Opis: Diplomska naloga obravnava zakonsko definicijo kaznivega dejanja posilstva. V uvodnem delu so predstavljene tri hipoteze, ki predstavljajo gonilo diplomskega dela. Namen in cilj diplomske naloge sta obravnava spolnega kazenskega prava ter ustreznost inkriminacije spolnega ravnanja brez privolitve. Od junija 2021 v slovenskem pravnem sistemu velja opredelitev kaznivega dejanja posilstva po modelu afirmativnega soglasja, ki za obstoj kaznivega dejanja ne zahteva več prisilitvenega ravnanja, ampak je ta delikt opredeljen kot doseganje spolnega ravnanja brez veljavne privolitve druge osebe. Diplomska naloga obravnava tudi primer spolnega napada na spečo osebo iz sodne prakse, ki je v javnosti sprožil bujen odziv, ko je sodišče dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe, saj je storilec silo uporabil šele, ko se je žrtev zbudila in začela upirati. Šlo je za očitno napako sodišča in ne primer ustaljene sodne prakse, ki pa je vendarle bila povod za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva. Namen in cilj diplomske naloge je tudi pregled zgodovinskega razvoja definicije posilstva, nekaterih pojavnih oblik posilstva, zlasti posilstva v zakonski zvezi ter posilstva na zmenku, pa tudi obravnava stereotipov ter odnosa do žrtev posilstva ter ugotovitve o odzivanju žrtev. V zaključnem delu diplomske naloge sledi preučitev zastavljenih hipotez ter njihova potrditev ali zavrnitev. S pomočjo analiziranih modelov kazenskopravne ureditve posilstva, kjer so za vsak model opisane tudi prednosti in slabosti, lahko bralec ustvari mnenje o tem, kateri model se mu zdi najprimernejši.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posilstvo, model prisile, model afirmativnega soglasja, model veta, žrtve posilstva
Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 84
Celotno besedilo (939,28 KB) |
67. |
68. |
69. The dynamic of employee population of different characteristics in principal - agent model based relationship with employerMirko Talajić, 2022 Opis: V današnjem času je dinamika sprememb takšna, da moramo najti inovativne in kreativne načine za obvladovanje sprememb, a se tudi prilagajati pogostosti teh sprememb. Dinamika sprememb v vedenju ljudi, njihovem odnosu do dela in kaj jih motivira, so postale glavne preokupacije vodilnih v organizaciji, ki se zavedajo, da kakovostno vodenje ljudi in njihova motivacija naredijo organizacijo učinkovitejšo in nenazadnje uspešnejšo na trgu. Ključno je zavedanje, da strategija upravljanja z ljudmi ne more biti enaka za vse, ampak jo je treba prilagoditi različnim vrstam zaposlenih. Zato so v doktorski disertaciji vsi zaposleni v organizaciji razdeljeni na tri tipe, ki so si vsi homogeni po stopnji zavzetosti za organizacijo, odnosu do dela in motivaciji. Z definiranjem funkcij uporabnosti in plačila za vsako vrsto zaposlenih se modelira vedenje vsake vrste skozi čas (dolgoročno in kratkoročno). Proces modeliranja in analize rezultatov je podprt z uporabo osnovnih principov teorije iger, evolucijske teorije iger in dinamike replikatorja. Dobljeni rezultati kažejo, da se lahko organizacija, če pozna izhodiščno populacijsko strukturo svojih zaposlenih, pravočasno odloči in usmeri gibanje strukture k želenemu stabilnemu stanju, kjer so stroški optimalni. Razvit metodološki okvir odpira številne možnosti, vključno z dodajanjem novih spremenljivk, za razširitev modela, kar posledično odpira možnost podrobnejših analiz in konkretnejših usmeritev pri sprejemanju še boljših odločitev, ki se odražajo v boljših organizacijskih rezultatih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: principal - agent model, evolucijsko stabilne strategije, replikatorska dinamika, tip zaposlenega, zavzetost
Objavljeno: 25.04.2023; Ogledov: 580; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,45 MB) |
70. |
