Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 29 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Etično delovanje slovenskih podjetij
Darko Kramar, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, morala, management, podjetja, podjetniki, poslovna etika
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 1229; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

22.
Značilnosti in posebnosti pogajanj v mednarodnem okolju
Tanja Vetmić, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ekonomija, pogajanja, komunikacija, etika in morala, mednarodna pogajanja, kultura, posredovanje, mediacija
Objavljeno: 12.12.2020; Ogledov: 1103; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (773,97 KB)

23.
Pravniška etika - primerjava med pravosodnimi poklici in javno upravo
Emina Lipović, 2020

Opis: Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem morale. Etika je z moralo povezana v ožjem smislu, kar pomeni, da je etika filozofija morale. Primarno gledano je njena uporaba v praksi vezana na razlago, ločevanje dobrega in zla ter ločevanje med moralnim in nemoralnim. Diplomsko delo zajema etiko kot znanstveno disciplino v povezavi s pravosodnimi poklici in javno upravo. Diplomsko delo je odraz primerjanja pravniške etike v trenutno obstoječem sistemu Republike Slovenije. V diplomskem delu je uporabljena metoda zgodovinske razlage v povezavi s sistematično in na ta način je prikazana pomembnost etike in etične pristojnosti. S postopkom analiziranja samostojnih publikacij, pravnih besedil, člankov itd. se je prišlo do stičišč pojmov in njihove vzročnosti. Vse to se je povezalo v smiselno celoto. Cilj naloge je bil poiskati lastnosti vseh pojmov in nato med njimi poiskati glavne razlike ter odgovoriti na postavljeni hipotezi. Odgovor na hipoteze se je podal s kritičnim pregledom kodeksov etike različnih poklicev. Upoštevalo se je pravosodne poklice in poklice javne uprave. Najpomembnejše ugotovitve in razlike med kodeksi so zapisane v zaključku diplomskega dela. Omenjeno je tudi kako odgovornost in težavnost poklicev vpliva na določbe v kodeksih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, etični kodeksi, morala, pravosodni poklici, javna uprava
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1159; Prenosov: 1

24.
Vpliv etike na inovativnost in razvoj gospodarstva
Aleš Jelenko, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inovativnost, gospodarstvo, razvoj, morala, etika
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 873; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

25.
Vpliv krize etike in morale na krizo gospodarstva
Sani Bosnić, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, morala, gospodarska kriza, kriza vrednot
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 996; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (899,58 KB)

26.
Krepitev integritete v policiji
Vida Zorc, 2013

Opis: V diplomski nalogi sta uvodoma predstavljena pojma morale in etike. V nadaljevanju so opisane vrste etike in njene značilnosti v javni upravi. Predstavljeni so rezultati raziskave empiričnega pregleda ujemanja javnih-zasebnih vrednot v Sloveniji in na Nizozemskem v hierarhiji organizacijskih vrednot v organizacijah javnega in zasebnega sektorja. Prikazana je preglednica vrednot organizacije, srednje vrednosti vrednot glede na stopnjo pomembnosti v javnem in zasebnem sektorju v obeh državah ter vrste kodeksov. V nadaljevanju diplomske naloge so razloženi pojem, načrt in test integritete. Integriteta ima velik pomen pri preprečevanju korupcije. V nadaljevanju je predstavljena korupcija v Sloveniji in grafično prikazani rezultati o stanju korupcije v javni upravi. V tretjem poglavju sta predstavljeni ustanovitev in strategija delovanje odbora za integriteto in etiko v policiji, Policijska akademija kor organizacijska enota Generalne policijske uprave, zadolžena za vsa usposabljanja in izpopolnjevanja policistov v Republiki Sloveniji. Predstavljen je program krepitve integritete policistov ter rezultati, doseženi po usposabljanju. V zadnjem poglavju so interpretirani rezultati kvalitativne raziskave, izvedene med člani odbora za integriteto in etiko v policiji, člani aktiva za socialne veščine Policijske akademije in študenti Višje policijske šole. V zaključku so podani predlogi za izboljšanje, nadgradnjo in krepitev integritete v policiji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, morala, integriteta, policija, policijsko izobraževanje, kodeksi ravnanj
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1043; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

27.
Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju
Tanja Krajišnik, 2015

Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 864; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

28.
Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec
Sebastjan Svete, 2021

Opis: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Objavljeno: 08.06.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (929,35 KB)

29.
Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področju
Barbara Hribar, 2022

Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 849; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh