Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Z magistrsko nalogo smo poskušali opozoriti na prisotno diskriminacijo oziroma neenako obravnavanje in neenak položaj med spoloma v družbi. Namen pa je bil tudi osvestiti in ne pozabiti na položaj žensk v naši družbi, ki je bil še nedolgo nazaj diskriminiran in zaničevan v primerjavi z moškim spolom. Na položaj, ki je že skoraj stereotipno pripadal novorojeni dojenčici, in na položaj, ki se je predvsem po zaslugi nenehnega boja žensk za uveljavitev svojih pravic in težnje po spolni enakosti, uveljavil v zadnjih desetletjih oziroma se še oblikuje in približuje absolutnemu spolnemu enačaju. V magistrski nalogi smo se skoncentrirali na spolno (ne)enakost v slovenski policiji in poskušali ugotoviti značilnosti položaja pooblaščenih uradnih oseb ženskega spola, zaposlenih v slovenski policiji. Ugotoviti smo hoteli, ali je v slovenski policiji prisotna neenakost med spoloma, in ali je, glede na številčno dominantnost, moški spol dominanten tudi pri vprašanju spolne privilegiranosti. Tako smo predvsem z uporabo kadrovskih evidenc slovenske policije in kvantitativnim delom raziskave poskušali posneti stanje v slovenski policiji na obravnavanem področju ter zajeti in identificirati tudi nekatere podatke ter ugotovitve širšega spektra, ki nakazujejo oziroma prikazujejo slovensko policistko in njen položaj v policijski organizaciji. Naloga je sestavljena iz osmih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje v katerem govorimo o enakopravnosti, diskriminaciji in enakosti. V tretjem poglavju omenjamo pravno ureditev enakosti spolov, v četrtem pa opisujemo zgodovinski položaj žensk po svetu. O zaposlovanju žensk v policijskih vrstah ter njihovih policijskih združenj govorimo v petem poglavju. V šestem poglavju predstavimo organizacijo slovenske policije, metodologijo naše naloge ter pridobljene rezultate, na podlagi katerih smo lahko opredelili dejavnike, ki kažejo na neenakost med spoloma v slovenski policiji. Prav tako predstavimo položaj žensk v angleški policiji. S sklepom, v katerem smo prišli do zaključka, da položaj žensk v slovenski policiji ne moremo označiti za slabšega od položaja povprečne ženske v slovenski družbi, zaključimo sedmo poglavje. V osmem poglavju navajamo uporabljeno literaturo in vire.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, enakost, položaj žensk, slovenska policija, organizacija slovenske policije, zaposlitvena struktura, policistke
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1005; Prenosov: 57
Celotno besedilo (0,00 KB)

Opis: Dohodkovna neenakost vpliva na človeka kot posameznika in na družbo kot celoto že od človekovega rojstva, saj je v veliki meri odvisna od naše družine, okolja, v katerem se rodimo in odraščamo, premoženja, ki ga podedujemo, možnosti izobraževanja od zgodnjega otroštva do poznih odraslih let, omogočene zdravstvene oskrbe, stanja na trgu dela in drugih vplivov iz posameznikove okolice. Zaradi obsega svojega poseganja ima pomemben vpliv tudi na naslednje generacije, ki zaradi neugodnega ozadja staršev tudi sami ne morejo izkoristiti svojega potenciala v celoti, kot to lahko storijo otroci staršev z ugodnejšim ozadjem. Namen tega diplomskega dela je bil raziskati vpliv dohodkovne neenakosti na socialno mobilnost, izobrazbo in življenjsko dobo. Za prikaz njenega vpliva smo uporabili metodo sekundarne analize dostopnih podatkov na teh področjih. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na izobrazbo, saj ima ta največ povezav z vsemi drugimi področji ter bi izboljšanje kakovosti izobrazbe in daljše obdobje izobraževanja pozitivno vplivali na dohodkovno neenakost. Tako v naslednjih generacijah dohodkovna neenakost ne bi imela tolikšnega vpliva na druga področja in bi bili dosežki posameznikov odvisni od njih ter ne ozadja staršev in drugih okoliščin
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, socialna mobilnost, izobrazba, življenjska doba
Objavljeno: 30.06.2022; Ogledov: 655; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna. Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine.
Objavljeno: 14.11.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,39 MB)