1. |
2. Odnos državljanov Republike Slovenije do neformalne ekonomijeSanel Čaušević, 2019 Opis: V prvem delu diplomskega dela so opisani temeljni pojmi, kot je neformalna ekonomija in njen nastanek, razlogi za njen obstoj in izvor. Glavna problematika diplomskega dela je opisana v osrednjem delu in ugotavlja, kaj neformalna ekonomija povzroča, poleg tega pa so podani tudi ukrepi, na kakšen način se Republika Slovenija le-tej zoperstavi. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ki je bila izvedena med naključno izbranimi prebivalci Republike Slovenije in je pokazala večjo naklonjenost moških in pa samozaposlenih k neformalni ekonomiji. V raziskavi tudi ugotavljam, da imajo najbolj pozitiven odnos do sive ekonomije osebe z mesečnim dohodkom med 1.500 in 2.000 evri ter tisti z dokončano visoko ali univerzitetno izobrazbo. Najbolj negativen odnos do neformalne ekonomije pa imajo glede na rezultate raziskave ženske, osebe z mesečnimi dohodki, nižjimi od 500 evrov, šolajoči in tisti z zaključenim magisterijem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Republika Slovenija, neformalna ekonomija, podjetništvo, gospodarstvo, zaposlovanje.
Objavljeno: 11.01.2019; Ogledov: 2531; Prenosov: 161
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Dolgotrajna oskrba starejšihKlaudija Kavšek, 2015 Opis: To, da se populacija danes stara je danes postalo že dejstvo. Projekcije kažejo, da bo v
Sloveniji do leta 2060 več kot 14 % delež celotne populacije starejše od 80 let. Po celem svetu
pa naj bi bilo do leta 2050 kar 16 % delež celotne populacije starejše od 65 let. Njihov
povečan delež bo vodil k povečanju števila ljudi, ki bodo zaradi starosti ali bolezni oslabeli ali
povsem izgubili samostojnost ter postali odvisni od pomoči druge osebe. Priča smo torej
naraščanju potreb po dolgotrajni oskrbi, ki je oblika nege, ki se zagotovi nekomu, ki potrebuje
pomoč pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih zaradi nesreče, bolezni, upada kognitivnih
sposobnosti, kroničnih bolezni ali pa visoke starosti, običajno skozi daljše časovno obdobje. Z
vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe pa se bo morala soočiti tudi Slovenija. Avtorica v
diplomskem delu zato obravnava področje dolgotrajne oskrbe starejših. Zadala si je cilj, da
opredeli ureditev formalne in neformalne oskrbe v Sloveniji in ugotovi kakšne vrste
dolgotrajne oskrbe imajo starejši na voljo. V empiričnem delu naloge se avtorica omeji na
pregled in analizo statističnih podatkov o dolgotrajni oskrbi starejših v Sloveniji, ki so precej
pomembni za nadaljnji razvoj ureditve sistema dolgotrajne oskrbe pri nas.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, formalna oskrba, neformalna oskrba, starostniki, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 866; Prenosov: 0 |
4. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazumaMaja Stanišič, 2022 Opis: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 588; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,05 MB) |
