Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 33 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Tjaša Kogoj, 2022

Opis: Nepremičninski trg se je v zadnjih letih močno okrepil in cene nepremičnin so poskočile v nebo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ljudi in ugodnih hipotekarnih kreditov, ki jih nudijo banke, je vedno več nepremičnin obremenjenih s hipoteko. Nepremičnina, ki jo v zemljiški knjigi bremeni hipoteka, je manj privlačna za kupce, saj niso seznanjeni, da je hipoteka le način zavarovanja sredstev banke. Zato bom v diplomski nalogi predstavila prodajo nepremičnine, na kateri obstaja hipoteka. Na začetku diplomske naloge bom predstavila pomen nepremičnine po Stvarnopravnem zakoniku, zemljiške knjige po Zakonu o zemljiški knjigi in razložila hipoteko, vrste hipotek, njihov nastanek in njihovo prenehanje. V nadaljevanju se bom s pomočjo analitične metode osredotočila na praktičen del diplomske naloge, v katerem bom predstavila in analizirala prodajno pogodbo. Prodajna pogodba je dvostranska pogodba, kar pomeni, da ima tako prodajalec obveznosti do kupca kot kupec do prodajalca, tako da morata oba izpolniti svoje pogodbene obveznosti. Obsegati mora podatke o nepremičnini in zemljiškoknjižno stanje, dogovor o kupnini, pogodbeno kazen, poplačilo davka in vpis lastninske pravice na novega lastnika. Pri prodaji nepremičnine, obremenjene s hipoteko, je zelo pomemben dogovor o poplačilu hipoteke, iz katerega je razvidno, kolikšen del kupnine se nakaže neposredno na račun hipotekarnega upnika in kolikšen del na račun prodajalca
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: hipoteka, lastninska pravica, nepremičnina, prodajna pogodba, zemljiška knjiga
Objavljeno: 19.08.2022; Ogledov: 585; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

32.
Stališča sodne prakse do razlastitvenih postopkov nepremičnin
Gala Žerjav, 2022

Opis: Lastninska pravica je z Ustavo varovana človekova pravica. Najbolj skrajni ukrep in omejitev lastninske pravice predstavlja razlastitev. V razlastitvenem postopku se znajdeta razlastitveni upravičenec, čigar želja je pridobitev pravice nad nepremičnino, in razlastitveni zavezanec. Razlastitev zakonsko ureja Zakon o urejanju prostora, ki je v veljavo stopil junija 2018. Razlastitveni postopek se vodi po Zakonu o splošnem upravnem postopku, uvrščamo pa ga med posebne upravne postopke. Proces razlastninjenja je z uporabo različnih metod predstavljen skozi stališča sodne prakse. Uporabljena predvsem analitična metoda je osredotočena na problematične dele razlastitvenega postopka. Pri urejanju prostora je poleg posameznika treba upoštevati tudi širšo družbo. V postopku je zato nujno potrebna konkretno izkazana javna korist. Ker je postopek za razlastitvenega zavezanca veliko bolj neprijeten, je treba postopke na sodiščih pospešiti in zagotoviti učinkovitejše rešitve, da tekom postopka in ob izidu ne zaznavamo dodatnih pravnih in ekonomskih posledic. Najbolj pomembna je konkretna in jasna določitev kriterijev za pripadajočo odškodnino, ki je lahko izkazana v denarju ali v obliki nadomestila v naravi. Prisilni odkup oziroma razlastitev kot način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini razlastitvenemu zavezancu ne sme pustiti odprtega vprašanja, ali bo lahko po koncu postopka vzpostavil enake življenjske pogoje, kot jih je imel do sedaj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lastninska pravica, razlastitev, javna korist, odškodnina, nepremičnina
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 502; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

33.
Vpliv turizma na vrednost nepremičnin v središčih turističnih mest
Gala Rogelj, 2022

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je vpliv hitro razvijajočega se modela oddajanja in najemanja stanovanj preko platforme Airbnb in s tem turizma na vrednost nepremičnin v turističnih mestih (mestnih središčih). Delo tematike ne obravnava le z ekonomskega vidika, ampak se osredotoča na vpliv, ki ga je oddajanje v kratkoročni najem turistom preko Airbnb povzročilo na celotni stanovanjski trg. Ker v delu izhajamo iz predpostavke, da gre za isti fond stanovanj, ki se oddajajo v kratkoročni in dolgoročni najem, nas najbolj zanima, ali ima platforma Airbnb vpliv na vrednost nepremičnin v turističnih mestih (kot ta smo opredelili Ljubljano, Bled, Bohinj in Kranjsko goro ter Obalo). Vpliv smo ugotavljali preko analize obstoječe zakonodaje, statistične analize uradnih podatkov, podatkov, pridobljenih preko tujih spletnih baz, in z metodo spraševanja. Z anketiranjem splošnega prebivalstva smo ugotavljali, kako gledajo na nakup naložbene nepremičnine in vpliv pojava delitvene ekonomije ter vpliv epidemije covida-19 na spremembo percepcije glede nakupa naložbenih nepremičnin. Kljub omejitvam, da so evidence najemnega trga kot tudi prodajnih poslov pomanjkljive oziroma ne odražajo dejanskega stanja, nam je z raziskavo uspelo osvetliti trenutno stanje kratkoročnega oddajanja v slovenskih turističnih središčih, kar je bil naš namen.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Airbnb, delitvena ekonomija, kratkoročni najem, vrednost, turizem, turistična središča, nepremičnina, vpliv covida-19
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh