Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
Analiza pričakovanj potencialnih kupcev stanovanjskih nepremičnin v času upočasnjene gospodarske rasti
Martina Aleksić, 2014

Opis: Nakup nepremičnine predstavlja vsakomur eno izmed najpomembnejših investicij v življenju in odločitev, pred katero je potrebno skrbno premisliti. Poleg tega pa je tudi velika finančna obremenitev, za katero se marsikdo zadolži tudi za nekaj desetletij. Po nastopu finančne krize so se njene posledice začele kazati tudi na nepremičninskem področju. Banke so zaostrile pogoje za dajanje posojil, zato si veliko posameznikov ni moglo več privoščiti nepremičnine, ki so jo želeli. V magistrski nalogi smo predstavili dogajanje, ki je pripeljalo do nastanka finančne krize. Opisali smo stanje na nepremičninskem trgu po nastopu krize, in sicer stanje ponudbe in povpraševanja v posameznih letih ter evidentirane transakcije v prometu z nepremičninami. Raziskali smo tudi, kako so se spremenile želje in pričakovanja potencialnih kupcev nepremičnin po nastopu krize. Visoka prodajna cena nepremičnin pa ni vedno razlog, da se stanovanja ne prodajajo. V času nepremičninskega razcveta so namreč gradbinci želeli čim prej dokončati številne projekte, velikokrat tudi na račun kakovosti gradnje in s čim nižjimi stroški. Taka stanovanja se niso prodala, nekatera še danes ne, saj so zajeta v stečajnih masah propadlih podjetij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninski trg, finančna kriza, gospodarska kriza, lokacija, cene nepremičnin
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 2046; Prenosov: 93
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

73.
Analiza donosnosti slovenskega trga stanovanjskih nepremičnin
Luka Ilc, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stanovanjske nepremičnine, trženje, nepremičninski trg, investicije, naložbe, donosnost, magistrsko delo
Objavljeno: 15.06.2020; Ogledov: 1977; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

74.
Prevozni stroški kot vplivni dejavnik na trg napremičnin
Matej Šemole, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, migracije, prevozni stroški, dejavniki nepremičnin, kraj dela, kraj bivanja
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 1394; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (16,41 MB)

75.
76.
77.
Stališča do korelacij med ključnimi fizičnimi dejavniki stanovanjskih nepremičnin (NTP) in njihovo tržno vrednostjo
Jure Križnar, 2020

Opis: Nepremičnina je cenovno opredeljena. Lahko je samo objekt ali objekt in zemljišče. Za pridobitev cene nepremičnine je potrebno nepremičnino ovrednotiti. Vrednotenje je proces, ki ga opravlja ocenjevalec po določenih postopkih. Temu bi lahko rekli tudi proces vrednotenja. Na vrednotenje vplivajo ključni dejavniki, ki so medsebojno povezani. Ti dejavniki so: lokacija, velikost in sobnost, fizični in socioekonomski dejavniki ter drugi. Vsi ti dejavniki imajo podkategorije, ki se ocenjujejo na drugačen način, skupek vseh prinese ocenjeno vrednost nepremičnine. Dejavnikov je veliko, vendar smo bili omejeni s podatki, ki so nam bili na voljo. Za prikaz razmerja med ključnimi dejavniki, v korelaciji s tržno ceno in tlorisno površino stanovanja, je bila uporabljena metoda tržne primerjave oziroma primerjava prodaj. Pri prikazu razmerja smo se osredotočili na dejansko ceno stanovanj, ki so se prodala od leta 2015 do leta 2020. Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali cena na kvadratni meter v povezavi z višjo neto tlorisno površino pada. Drug namen je bil ugotoviti, kako ključni dejavniki vplivajo na tržno ceno nepremičnin, vključno z neto tlorisno površino. Potrjeno je bilo, da cena na kvadratni meter v povezavi z večjo neto tlorisno površino pada. Ugotovljena je bila tudi pomembnost posameznega ključnega dejavnika, ki vpliva na tržno ceno stanovanj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, vrednotenje nepremičnin, tržna cene, neto tlorisna površina
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1216; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (684,63 KB)

78.
Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji
Nina Štemberger, 2020

Opis: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1723; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

79.
Posledice vpliva sprememb SPZ na ureditev etažne lastnine in stavbne pravice
Ana Velikanje, 2020

Opis: Stvarno pravo predstavlja ožji del sistema civilnega prava in ureja razmerja med posamezniki v povezavi z razmerji pripadnosti in oblasti na stvareh, zato ga je nemogoče izolirati od vsakodnevnega dogajanja in napredka družbe. Poslovni promet in nova prostorska zakonodaja sta prinesla potrebe po ureditvi razmerij, ki so se že oblikovala in za katera so se uporabljali obstoječi manj primerni instituti. Strokovna pobuda za posodobitev nekaterih institutov stvarnega prava v Stvarnopravnem zakoniku in drugih zakonih je bila vložena že leta 2016 in je konec leta 2019 privedla do oblikovanja predloga Zakona o dopolnitvah in spremembah SPZ (novela SPZ-B), ki je bil 5. marca 2020 tudi sprejet. Novela zakona je uzakonila več sprememb, v magistrski nalogi bodo predstavljene tiste, ki so bile uvedene na področju etažne lastnine in stavbne pravice. Na področju etažne lastnine je največja dopolnitev novi institut povezanih nepremičnin. Omogoča ureditev položajev, ko je določena nepremičnina, potrebna za nemoteno rabo nepremičnine v etažni lastnini in tiste, ki ni etažno oblikovana. Z novelo SPZ-B se odpravlja časovna omejitev trajanja stavbne pravice ter uveljavlja možnost dispozitivne določitve višine nadomestila, ki ga lastnik zemljišča dolguje imetniku stavbne pravice ob prenehanju le-te. Nadalje SPZ-B določa novosti glede prehoda stvarnih pravic v primeru delitve, izrednega upravljanja s solastnino ob odobritvi posla s strani sodišča ter posledic oblikovanja etažne lastnine na druge stvarne pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stvarnopravni zakonik, novela SPZ-B, etažna lastnina, povezane nepremičnine, stavbna pravica, omejitev trajanja, višina nadomestila
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1566; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (978,14 KB)

80.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh