Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 18 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Vloga zasebnega zavoda "Muzej norosti, trate" pri integraciji obmejne skupnosti
Darja Farasin, 2017

Opis: Magistrsko delo vsebuje celovit pregled kulturne in naravne dediščine v obmejni vasi Trate ter analizo o njenem povezovalnem pomenu za prebivalce čezmejne skupnosti. Predstavljen je del te skupnosti, ki se je združila v zasebnem zavodu in ugotovljena so povezovalna področja. V praksi se velikokrat napačno razume vloga zasebnega zavoda, ki jo kot nevladna organizacija predstavlja v skupnosti. Za družbo, njen razvoj, predvsem pa za delovanje in krepitev demokracije, so nevladne organizacije zelo pomembne. Da bi bolje razumeli vlogo, ki jo ima zasebni zavod Muzej norosti, Trate, pri razvoju kraja, smo raziskali delovanje nevladnih organizacij skozi zgodovino Slovenije in predstavili statusne pravne podlage nevladnih organizacij v Sloveniji. Primerjalno so prikazane pravne ureditve ustanovitve, registracije in upravljanja nevladnih organizacij v Avstriji, Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Hrvaškem, Slovaškem in v Združenem kraljestvu. Ugotovili smo, da je zasebnemu zavodu omogočeno ustanavljanje socialnih podjetij, saj le-ta predstavljajo primerno družbeno odgovorno obliko podjetništva v obravnavanem okolju, kar potrjujejo tudi predstavljeni primeri dobrih praks. Za razumevanje deinstitucionalizacije kot pomembne vsebine zasebnega zavoda so predstavljene usmeritve Evropske komisije in proces deinstitucionalizacije v Sloveniji. Poglavitni rezultat dela je celovit pregled dediščine kraja in usmeritve k njeni revitalizaciji s poudarkom na zasebnem zavodu ter njegovem delovanju v čezmejni skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kulturna dediščina, naravna dediščina, zasebni zavodi, nevladne organizacije, obmejne skupnosti, integracija, deinstitucionalizacija, Trate, grad Cmurek
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 2757; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

12.
13.
Značilnosti vodenja nevladnih organizacij
Tanja Horjak, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nevladne organizacije, NVO, vodenje, zaposlovanje, viri financiranja, trajnost NVO
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 2310; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

14.
Sodelovanje javnosti pri varstvu okolja
Hana Splichal, 2020

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1292; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (634,96 KB)

15.
16.
Skupna okoljska politika Evropske unije
Tajda Koncut, 2011

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1694; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (994,83 KB)

17.
18.
Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja
Erna Toromanović-Sendić, 2022

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš. V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci (udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«). Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti. Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal informiranja za vse generacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh