Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv investicij v omrežje za prenos električne energije na konkurenčnost notranjega trga
Duška Godina, 2016

Opis: Eno izmed pomembnejših področij evropske integracije je področje energetike, zato so institucije Evropske unije in posledično države članice v zadnjih dvajsetih letih temu namenile veliko pozornosti. Bistvene značilnosti liberalizacije energetskega trga so sprememba strukture trga, ločitev dejavnosti, dostop tretje strani do omrežij za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina, prosta izbira dobavitelja ter ustanovitev neodvisnih regulativnih organov. Postopek liberalizacije že daje vidne rezultate, saj so se veleprodajne cene električne energije in zemeljskega plina znižale, odjemalci pa imajo večjo izbiro. Cilj dokončne vzpostavitve notranjega energetskega trga do leta 2014 pa ni bil dosežen. Velika ovira za trgovanje med državami članicami in vključevanje razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je pomanjkanje čezmejnih povezav za prenos električne energije. Intenzivno se razvija proces spajanja trgov, ki blaži učinke povečane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in zagotavlja pretok električne energije z območja z nizkimi cenami na območje z visokimi cenami. Za nadaljnji razvoj notranjega energetskega trga in doseganje večje povezanosti med državami članicami je pomembno skrbno načrtovanje razvoja omrežij na ravni Evropske unije. Osrednjo vlogo bodo pri tem odigrali projekti skupnega interesa in pravila porabe prihodkov iz naslova dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: električna energija, zemeljski plin, investicije, konkurenčnost, čezmejno povezovanje, notranji energetski trg, energetska omrežja, energetska politika, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3698; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
3.
Temeljne ekonomske svoboščine
Nina Maier, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, notranji trg, temeljne ekonomske svoboščine, prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, carinska unija, monetarna unija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3554; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Mlekarna Celeia in širitev prodaje na bolgarski trg (Analiza tržišča in vstop pojetja Mlekarna Celeia na bolgarski trg)
Ivan Serec, 2017

Opis: Magistrska naloga obravnava tematiko, povezano s podjetjem Mlekarna Celeia in možnostmi oziroma priložnostmi za vstop podjetja na novi vzhodni trg. Mlekarna Celeia je uspešna slovenska mlekarna in eden izmed vodilnih ponudnikov mlečnih izdelkov na slovenskem trgu. Trenutno večji izziv za management je odločitev o vstopu podjetja na novi bolgarski trg. Začetki dejavnosti podjetja segajo v medvojna leta prejšnjega stoletja, ko so v manjših proizvodnih obratih začeli polniti mleko. Mlekarna Celeia, podjetje, kot ga poznamo danes, pa je sodobna mlekarna z okolju prijazno tehnologijo in s proizvodnim programom, ki sledi svetovnim usmeritvam na trgu. Lastne proizvode trži pod blagovno znamko Zelene doline, ki ponuja bogat asortiment izdelkov. Odlikuje jih kakovost in narejeni so izključno iz svežega slovenskega mleka, mleka brez gensko spremenjenih organizmov. Izdelki Mlekarne Celeia povezujejo naravo in tradicijo. To so temelji, na katerih podjetje gradi svojo strategijo in razvija strategijo prodaje na posameznih trgih. Mlekarna Celeia je (poleg slovenskega trga) trenutno prisotna še na vseh trgih nekdanje Jugoslavije. Mlekarna sledi cilju biti najuspešnejša slovenska mlekarna, ostati med vodilnimi ponudniki v Sloveniji in postati pomemben ponudnik na trgih jugovzhodne Evrope. Bolgarski trg ponuja tako možnost kot priložnost. Posamezna podjetja se za vstop na tuji trg odločajo zaradi različnih vzrokov in dejavnikov. Odločitev podjetja za vstop na posamezen trg pa je odvisna predvsem od značilnosti tega trga. Podjetje Mlekarna Celeia ocenjuje trenutno dejansko stanje in predvideva podobnost novega bolgarskega trga s trgi, na katerih že izvaja dejavnost prodaje. Naloga poskuša obrazložiti pomembnost teme za samo podjetje in okolje podjetja. Z analitičnim pristopom odgovarja na nekatera vprašanja, ki vzbujajo največ negotovosti pri sprejemanju odločitev ob vstopu na novi trg.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predstavitev podjetja, strategija podjetja, strategija prodaje, vstop na tuji trg, zunanji in notranji dejavniki, distribucija, potrošniki, produkti, cene.
Objavljeno: 07.03.2018; Ogledov: 3438; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

5.
Orodje za preprečevanje trgovinskih ovir
Enisa Šmrković, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava preprečevanje trgovinskih ovir na evropski in mednarodni ravni in glavno orodje za preprečevanje teh ovir, Direktivo (EU) 2015/1535. Z zgodovinskimi in teoretičnimi izhodišči v prvem delu so prikazani razvoj zakonodajnega urejanja na tem področju, značilnosti notranjega trga, standardov in standardizacije ter postopek preprečevanja trgovinskih ovir. Gospodarstev, ki bi bila samozadostna, v današnjem svetu ni več. Proizvajalci blaga in izvajalci storitev se morajo vključiti v trgovinsko menjavo, ki prestopa meje domače države. Časi, ko je država lahko s predpisi ščitila svoje gospodarstvo pred tujo konkurenco in mu posledično nudila ugodnejše okolje za poslovanje, so minili z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo. Globalna ekonomija je v polnem zagonu, zato se mora tisti, ki želi obstati na trgu, prilagajati, predvsem pa upoštevati evropske predpise in zakonodajo. V analitično-eksperimentalni sklop so zajeta poglavja o preprečevanju trgovinskih ovir, predstavljeni pa so tudi rezultati izvedene ankete med majhnimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji in na njihovi podlagi preverjene zastavljene hipoteze. V zaključnem, perspektivnem sklopu so povzeta relevantna spoznanja, izhajajoča iz ugotovljenih dejstev, ter podani odgovori na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Ta dva sklopa podajata tudi ključni prispevek dela k stroki in znanosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovinska politika, notranji trg, standardizacija, trgovinske ovire, MSP
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 2243; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

6.
Praksa članic EU v zvezi s prostim pretokom blaga
Ines Nekič Leben, 2016

Opis: Diplomsko delo "Praksa članic EU v zvezi s prostim pretokom blaga" predstavlja temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v EU. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila zelo pomembna pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes zelo pomembna za njegovo delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo treba odpraviti vrsto ovir, ki so bile vzpostavljene s strani države članice, da bi se zaščitilo domače gospodarstvo. V diplomskem deluje poudarek predvsem na uvozu in izvozu blaga med državami članica ter s tem povezanih ovirah. Opisana sta člena 34 in 35 PDEU ter opredeljene so njune izjeme.Veliko pozornosti je posvečene tudi členu 110 PDEU.Zaradi pomembne vloge Sodišča EU so v diplomskem delu izpostavljene še najpomembnejše sodne odločbe Sodišča EU s področja prostega pretoka blaga.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: notranji trg, prosti pretok blaga, Pogodba o delovanju Evropske unije
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2730; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (438,04 KB)

7.
Prost pretok blaga v Evropski Uniji
Irena Catelani, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, omejitve prostemu pretoku blaga
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2482; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (543,76 KB)

8.
9.
10.
Svoboda gospodarske pobude v Evropski uniji
Matejka Javornik, 2023

Opis: Ko govorimo o temeljnih pravicah v Evropski uniji, nam najprej na misel pridejo človekove. In prav je tako. Človek je bil in mora še naprej biti glavni upravičenec temeljnih pravic. Najpomembnejše od njih, kot je recimo pravica do življenja se lahko nanašajo izključno na človeško bitje, fizično osebo. Vendar pa obstaja neizpodbitno dejstvo, da tudi podjetja, pravne osebe uživajo določene temeljne pravice, tako v nacionalnih pravnih sistemih kot v primarnem pravu EU. Poleg pravice do lastnine, zasebnosti in svobode govora ter različnih procesnih pravic, kot je pošteno sojenje je najbolj očitna svoboda gospodarske pobude. Zapisana je v 16. členu Listine o temeljnih pravicah v EU. Ta raziskava ugotavlja kakšne pravice in jamstva daje ta določba gospodarskim subjektom na notranjem trgu, ki ostaja osrednji element EU. Veljavno pravo ter nenehni in bogat tok sodb luksemburškega sodišča nam daje vedno jasnejšo sliko tudi o družbeni vlogi te določbe v visoko konkurenčnem, socialno tržnem gospodarstvu, katerega cilj je polna zaposlenost in družbeni napredek. Ta koncept predvideva ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi pravicami. Kljub temu pa se ne sme pozabiti, da EU brez notranjega trga ne bi mogla preživeti. Magistrsko delo tako preučuje pomembnejšo sodno prakso, ki se nanaša na svobodo gospodarske pobude in v ospredje postavlja premisleke generalnih pravobranilcev in sodnikov, ko odločajo o teh zadevah. Analiza sodne prakse je pokazala, da svoboda gospodarske pobude ni absolutna pravica. Javnim organom so podeljena široka diskrecijska pooblastila, da v javnem interesu lahko tudi močno omejijo gospodarsko pobudo. Vendar v skladu z načelom sorazmernosti Sodišče Evropske Unije v vseh fazah postopka tehtanja in iskanja pravičnega ravnotežja ugotavlja ali so ti ukrepi nujni in če so, povzročene neugodnosti ne smejo presegati zastavljenih ciljev. To delo se v iskanju gotovosti v pravu in ob spoznanju, da gre med ekonomsko svobodo in pravnim odločanjem za močno povezavo, ne izogne niti analizi ekonomskih doktrin, niti analizi vedno bolj pogostih pozivov k temeljiti prenovi kapitalizma. Razlogi, da delo vključuje tako pravni kot ekonomski vidik, izhajajo iz dejstva, da je svoboda gospodarske pobude interdisciplinarni pojem. Moralna filozofija in tudi moralna teologija, mora ekonomsko podučeno dokazovati, v nasprotnem primeru se v svojih sodbah o gospodarskih vprašanjih lahko izrodi v goli moralizem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda gospodarske pobude, družbena vloga, javni interes, načelo sorazmernosti, notranji trg, kapitalizem, blaginja
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (842,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh