1.
Omejitev ali izključitev pravice do nujnega deleža : magistrsko deloTjaša Lalić, 2025, magistrsko delo
Opis: Postopek dedovanja zadeva vsakega posameznika, bodisi v vlogi zapustnika bodisi kot dediča. V magistrskem delu so jedrnato obravnavani ključni pojmi dedovanja, vključno z dedičem, nujnim dedičem, nujnimi deleži ter instituti omejitve in izključitve pravice do nujnega deleža. Zapustnik lahko s premoženjem v času svojega življenja prosto razpolaga, lahko ga sam v celoti potroši, ga odtuji ali podari, pri sklepanju pogodbenih razmerij pa lahko svobodno izbira pogodbenega partnerja. Kljub temu ga Zakon o dedovanju omejuje pri tovrstnem razpolaganju s premoženjem za primer smrti. Ta omejitev se kaže v obliki instituta nujnega deleža. Institut nujnega deleža izvira iz rimskega prava, katerega osnovni namen je bil varovanje premoženja v družini in zagotavljanje sredstev za preživetje potomcev. Rimskopravna ureditev je zapustniku omogočala svobodno izbiro dedičev, vendar je moral nujne dediče bodisi vključiti v oporoko bodisi jih iz nje izrecno izključiti. V Sloveniji je institut nujnega deleža že dolgo uveljavljen in se kljub družbenim spremembam ni bistveno spreminjal. Zakon še vedno omejuje razpolaganje zapustnika s premoženjem, kar je značilnost socialističnih pravnih sistemov. Potomec se lahko kljub temu, v sporazumu s prednikom, dediščini, ki bi jo sicer prejel po zapustnikovi smrti, odpove. To imenujemo neuvedeno dedovanje. Prav tako pod določenimi pogoji omogoča zmanjšanje nujnega deleža osebi, ki bi bila do njega upravičena. Poznamo dve pravni ustanovi, in sicer odvzem nujnega deleža v korist potomcev ter razdedinjenje nujnega dediča. Čeprav ima zapustnik možnost izključiti nujne dediče iz dedovanja z razdedinjenjem, lahko to stori le iz razlogov, ki so zakonsko določeni. Ta pa sodišča razlagajo zelo ozko. Ker je obstoječa ureditev zastarela, se pojavljajo težnje po spremembah na tem področju. Živimo namreč v sistemu, kjer naj bi vsak poskrbel zase, zato bi morali upoštevati pravo voljo zapustnika, ki temelji na dejanskih okoliščinah. Nekatere primerljive pravne ureditve stremijo k spremembam, ki se kažejo v zmanjševanju višine nujnega deleža, širjenju razdedinjenja ter ožanju kroga nujnih dedičev. Institut nujnega deleža je sprejet tudi v večini modernih pravnih redov, vendar je v različnih državah različno urejen. Malce podrobneje si to ogledamo skozi magistrsko delo.
Ključne besede: dedovanje, nujni dediči, kazensko pravo, nujni delež, omejitev nujnega dedovanja, razdedinjenje, dedna nevrednost, prikrajšanje dednega deleža
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 235; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,35 MB)
