1. Poveljevanje, vodenje in nadzor v Slovenski vojskiMina Škrabl, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poveljevanje, vodenje, nadzor, nadzorstvo, Slovenska vojska, oborožene sile, vojska, Republika Hrvaška, civilni nadzor, parlamentarni nadzor, inšpekcijsko nadzorstvo, obramba države
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 2930; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
2. Vpliv zniževanja javnofinančnih izdatkov na nacionalno varnostVida Žurga, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost, nacionalna varnost, NATO, obrambni izdatki, proračuni, grožnje, diplomacija, paradigme, nacionalna varnost, sistemi, kolektivna obramba, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 3981; Prenosov: 217
Celotno besedilo (4,01 MB) |
3. Pravica do zagovornika kot temeljni predpogoj poštenega sojenjaSandra Radovič, 2018 Opis: Diplomsko delo govori o pravici do zagovornika in posledično o pravici do obrambe. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se pravica do zagovornika uresničuje v slovenskem kazenskem postopku. Pravna država, njena načela, številne človekove pravice in temeljne svoboščine ljudem zagotavljajo varnost in svobodo pred posegi represivnega aparata države, ki so lahko samovoljni, čezmerni in nezakoniti. Država z izdajanjem pravnih aktov na svojem ozemlju vzpostavlja prisilo in varnost med svojimi ljudmi. Posameznik se lahko znajde v kazenskem postopku, v katerem je mnogo šibkejši od mehanizma države. Med postopkom je v izrazito neenakopravnem položaju, saj se nanj zgrne celoten državni represivni aparat in prav zato je treba postaviti visoke standarde pred posegi v posameznikove temeljne pravice. Obdolženec ima v kazenskem postopku pravice in s temi pravicami se zagotavlja varstvo osebne svobode. Zaradi tega, da je ta zagotovljena,mora biti zadoščeno interesom obrambe obdolženca. Ena od temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku je pravica do poštenega sojenja, zato je vsakomur treba zagotoviti pravico do zagovornika. Zagovornik je tisti, ki postavlja obdolženca v kolikor toliko enakovreden položaj z državo, ki mu stoji naproti.Šele možnost obrambe z zagovornikom zagotavlja uresničitev obdolženčeve pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja.Razvilo se je izredno pomembno načelo enakosti orožij (angl. equality of arms). Bistvo tega načela je, da je vsem strankam v postopku omogočena enaka možnost, tako obdolžencu na eni strani kot državi na drugi strani. Enaka možnost za uveljavljanje pravnih in dejanskih okoliščin, mnenj, stališč ter enaka možnost zbiranja in predlaganja dokazov. Za uresničitev tega načela pa je bistvenega pomena pravica do obrambe in zagovornika, ki bo to omogočil.Obdolženec lahko svojo pravico do obrambe uresničuje s tem, da obrambo izvaja sam ali pa s strokovno pomočjo zagovornika.V diplomskem delu sta predstavljeni tudi brezplačna pravna pomoč in pravica braniti se sam ali z zagovornikom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zagovornika, pošten postopek, zagovornik, brezplačna pravna pomoč, obvezna obramba
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 3358; Prenosov: 408
Celotno besedilo (541,09 KB) |
4. |
5. Pomen načrtovanja prostorske ureditve skupnega pomena za državo in občino na primeru vojaškega kompleksaBlanka Razpet, 2020 Opis: V slovenskem prostoru ima področje obrambe dva vidika prostorskega urejanja. Na eni strani se to področje obravnava kot vidik urejanja prostora, ki je v večji ali manjši meri prisoten v vseh oblikah delovanja in poseganja v prostor, na drugi strani gre za samostojen sektor z lastnimi zelo specifičnimi, prostorskimi razvojnimi zahtevami. Pri izdelavi diplomskega dela so uporabljene teoretične in empirične metode dela. Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko prostorskega načrtovanja za potrebe obrambe države zaradi nasprotovanja lokalne skupnosti na nekaterih področjih v Sloveniji. Diplomska naloga se osredotoča na problematiko prostorskega urejanja skupnega pomena za državo in občino s primarno ureditvijo s področja obrambe. Cilj diplomske naloge pa je predstavitev uspešnega primera sodelovanja države in lokalne skupnosti pri načrtovanju prostorske ureditve in umeščanju objektov obrambe države v lokalno okolje v Sloveniji. Problem obravnava omejitve, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti in načela usklajevanja interesov v postopkih prostorskega urejanja na splošno in predvsem za obrambna območja v Sloveniji. Vsi našteti problemi obravnavajo izjemno široka področja, zato se predstavitev problema osredotoča le na bistvena načela usklajevanja in sodelovanja javnosti. Praksa na področju prostorskega načrtovanja za potrebe obrambe kaže, da je za uspešno umestitev prostorskih ureditev za potrebe obrambe v lokalno okolje pomembno doseganje kompromisov med razvojnimi in varstvenimi interesi že v idejnih fazah načrtovanja. Umeščanje prostorskih ureditev v prostor zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov tudi znotraj obrambnega resorja in tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo ter vključitev njenega sociopsihološkega vidika
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, obramba, sodelovanje javnosti, usklajevanje interesov, sociopsihološki vidik
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1033; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,48 MB) |
6. Vloga slovenskih lovcev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter sodelovanje z milico in teritorialno obramboKaja Peras, 2018 Opis: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno
državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni
vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika,
civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga,
ki so jo imeli slovenski lovci.
Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil
ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še
danes krovna organizacija na področju lovstva.
Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004.
Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih
združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot
društva.
V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni
vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice,
Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in
poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva.
Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so
pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta
milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih
vojakov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 874; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,03 MB) |
7. |
