1. |
2. |
3. Mednarodnopravni vidiki položaja ozemelj, ki so enostransko razglasili svojo samostojnost (Turška republika Ciper, Abhazija, Južna Osetija, Kosovo)Jelena Kalabić, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, samoodločba, odcepitev, Kosovo, Južna Osetija, Abhazija, Ciper, priznanje, sodna praksa
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2879; Prenosov: 176
 Celotno besedilo (534,87 KB) |
4. Mednarodni pravni vidik razpada SFRJTadej Trček, 2016 Opis: Razpad Sovjetske zveze ob koncu 20. stoletja je spremenil geopolitično sliko sveta. Te posledice so poleg domačih okoliščin determinirale usodo SFR Jugoslavije. Diplomska naloga preučuje in pojasnjuje vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov na primeru razpada SFR Jugoslavije. Tako preučuje okoliščine, ki so nastale z zadnjo Ustavo SFRJ iz leta 1974 in posledice te notranjepravne ureditve pri reševanju razpadu SFR Jugoslavije. Osredotoča se na dilemo med teorijo o secesijah in teorijo o razpadu države. Obravnava tehnične instrumente,kot so Uti possidetis iuris, in so prek dela Badinterjeve komisije ključno vplivala na razplet jugoslovanske krize. Izpostavlja tudi problem uporabe referenduma, pri večetničnih narodih in uporabe referenduma kot podlage za odcepitev. Podrobno analizira primer odcepitve Kosova od Srbije prek Resolucije OZN 1244 in vlogo mednarodne skupnosti v celotnem postopku razpada SFR Jugoslavije, od dela Badinterjeve komisije, do stališč EU, ki je bila pobudnik za sklic Haaške mirovne konference o prihodnosti SFR Jugoslavije. Diplomska naloga tako analizira nove odnose, ki so nastali po padcu Sovjetske zveze. Z razpadom SFR Jugoslavije so nastali precedenčni primeri v mednarodnem pravu,na katere tako Evropa kot OZN nista imeli adekvatnih rešitev. Kot takšna mednarodna skupnosti ni bila pripravljena, kar se je posledično pokazalo pri učinkovitosti reševanja problema SFR Jugoslavije, tako pravno kot politično. Diplomsko delo je tako celovit pregled mednarodno pravno zelo pomembnega vprašanja razpada SFR Jugoslavije, ki je močno zaznamoval mednarodno pravno skupnost in konkretno vpeljal nove okoliščine, ki danes determinirajo mednarodno skupnost. Namen dela ni vrednostna presoja dejanj vpletenih strani, ampak strokovna analiza primera razpada, brez političnih konotacij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razpad Jugoslavije, Badinterjeva arbitražna komisija, Haaška konferenca o prihodnosti Jugoslavije, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 4234; Prenosov: 259
Celotno besedilo (469,65 KB) |
5. Razmerje med temeljnima načeloma mednarodnega prava o integriteti držav in načelom o pravici naroda do samoodločbe ter primer KosovaUrška Florjančič, 2008 Opis: Pravica narodov do samoodločbe daje narodom pravico, da se odcepijo od tuje, nasilne protipravne oblasti, medtem ko obveznost spoštovati nedotakljivost in ozemeljsko celovitost držav narekuje prepoved ogrožanja teritorialne integritete vseh obstoječih neodvisnih, suverenih držav. Vendar, ko se kratijo pravice nekega naroda in njegovi vitalni interesi, je potrebno dati prednost pravici do samoodločbe. V primeru kosovskih Albancev je bil izpolnjen vsak izmed kriterijev, ki naj bi omogočili manjšini pravico do odcepitve, in zato je bila njihova samoodločba upravičena.The right of nations to self-determination gives the nations the right to secede from foreign, violent and unlawful power, while the obligation to respect the territorial integrity of states dictates banning of endagering of the territorial integrity of all existen independent states. However, when rights of a certain nation and its vital interests are violated, it is important to give advantage to the right of self-determination. Every criteria of secession was fulfilled in case of Kosovo Albanians and that is why theri self-determination was justified.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samoodločba, državna integriteta, odcepitev, Kosovo
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 2502; Prenosov: 129
Celotno besedilo (538,70 KB) |
6. Primerjava pravne podlage pri odcepitvi Slovenije s katalonskimi osamosvojitvenimi težnjamiŽiga Smolnik, 2021 Opis: V tem delu obravnavamo primerjavo uspešne slovenske osamosvojitve z do tedaj neuspešno katalonsko odcepitvijo, osredotočamo pa se predvsem na možnosti, ki jih Kataloncem ponuja njihovo notranje državno pravo in mednarodno pravo, ter kako so reagirala sodišča v enem oziroma drugem primeru. Kronološko obdelamo tako slovensko osamosvojitveno pot, kot katalonska prizadevanja po neodvisnosti, na koncu pa za lažjo predstavo o položaju Katalonije opišemo še primera odcepitve Kosova in nacionalističnega gibanja na Škotskem. Uporabljamo primerjalno metodo, saj konstantno primerjamo en primer z drugim, zgodovinsko metodo, ko opišemo potek razvoja slovenskega in katalonskega naroda ter njuna položaja skozi zgodovino, analitična metoda pride v poštev predvsem pri analiziranju sodb oziroma odločb in pri analizi zakonodaj ene in druge skupne države oziroma ene in druge zakonodaje določene enote, pri opisovanju političnih sistemov znotraj posamezne skupne države pa je uporabljena deskriptivna metoda. Namen magistrskega dela je predvsem z vidika pravne podlage osvetliti, zakaj je bila slovenska osamosvojitev razmeroma hitra in uspešna ter zakaj imajo pri tem Katalonci toliko težav. Poleg tega bistvenega vprašanja in iskanja odgovora nanj, je namen dela tudi raziskati možnosti, ki jih Katalonija ima za dosego svojega cilja, in oceniti, ali je to trenutno realno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Katalonija, samoodločba, odcepitev, Slovenija, narod
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,56 MB) |
7. Pravica do samoodločbe – od SFRJ do UkrajineTadej Trček, 2023 Opis: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 570; Prenosov: 60
Celotno besedilo (863,28 KB) |
