Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni osnovni pojmi in postopki pri odkrivanju ter preiskovanju t. i. bagatelne kriminalitete. Posebej so predstavljeni določeni instituti v kazenskem materialnem pravu ter v kazenskem procesnem pravu, podrobneje pa so opisani institut dejanja majhnega pomena kot tudi procesno pravni izbirni mehanizmi. Podanih je tudi precej statističnih podatkov glede obravnave in preiskave bagatelne kriminalitete, pri čemer je ugotovljeno, da državna tožilstva tovrstnih statističnih podatkov ne vodijo. Državna tožilstva v Republiki Sloveniji problematiko bagatelne kriminalitete omenjajo v svojih letnih poročilih, in sicer le deloma opisno. Tako je nemogoče primerjati statistične podatke obravnave bagatelne kriminalitete, ki jih vodijo državna tožilstva, s tistimi podatki, ki jih vodi policija. Odkrivanje in preiskovanje bagatelne kriminalitete je otežkočeno zaradi določene pravne nedorečenosti predvsem v kazenskem materialnem pravu. Nadalje je mogoče ugotoviti, da je preiskovanje bagatelne kriminalitete oteženo zaradi odsotnosti usmerjanja državnih tožilcev, kar bi se dalo izboljšati. V zaključku naloge podajam določene predloge za izboljšave in svoje poglede na problematiko preiskovanja bagatelne kriminalitete.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bagatelna kriminaliteta, odkrivanje, preiskovanje, pregon, varnost, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2568; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,13 MB)