Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 131
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Interno komuniciranje in zadovoljstvo zaposlenih v organizaciji
Katarina Jensko, 2011

Opis: Notranja javnost je prisotna v vseh organizacijah, ne glede na velikost ali predmet poslovanja. Pogosto pa je ta zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena. Glavni namen magistrskega dela je pojasniti, kakšno vlogo ima sistem notranjega komuniciranja kot pomembne dejavnosti managerjev pri uspešnosti organizacije. S komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje. V empiričnem delu naloga prikazuje notranje komuniciranje in s tem povezane probleme s katerimi se srečujejo v Domu upokojencev Podbrdo. Le-ti nastajajo predvsem zaradi sloga vodenja in zaradi slabe vertikalne komunikacije v zavodu. V zaključku so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo potrdili, da komuniciranje med zaposlenimi (horizontalna komunikacija) in komuniciranje med podrejenimi in nadrejenimi (vertikalna komuikacija) v organizaciji vpliva na zadovoljstvo zaposlenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: notranja komunikacija, mednarodni odnosi, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1076; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

72.
Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timu
Katja Dumenčič, 2015

Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci. Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose. Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

73.
Raziskava vpliva uporabe mobilnih telefonov na neposredno komuniciranje in medosebne odnose
Maja Blatnik, 2017

Opis: V zadnjih letih se je tempo življenja za mnoge posameznike močno spremenil. Ob obilici obveznosti mnogokrat zgubljamo stike z našo bližnjo okolico in socialnim omrežjem. Ob pojavu mobilnih telefonov in hitrem razvoju le teh smo glede ohranjanja stikov pridobili mnoge prednosti. Uporaba mobilnih telefonov, nam je ob hitrem tempu življenja ki ga živimo, prinesla mnogo lažje usklajevanje tako poslovnih kot tudi zasebnih obveznosti. Z leti uporabe so se pri mnogih posameznikih pojavile tudi manj prijetne posledice, ki se jih večina niti ne zaveda. Sam proces komuniciranja se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil. Mnogo posameznikov, kljub temu, da imajo možnost vzpostaviti komunikacijo v živo, uporabljajo za komuniciranje s svojo okolico predvsem svoje mobilne telefone. Posledično pa je tudi sam komunikacijski prosec postal plitkejši, medosebni odnosi pa manj pristni. Nove oblike komuniciranja pa so se zaradi uporabe mobilnih telefonov pričele pojavljati tudi na javnih mestih. Mnogo posameznikov zaradi uporabe mobilnih telefonov in predvsem zaradi pregledovanja svojega mobilnega telefona na javnih mestih izgublja možnost vzpostavljanja komunikacije z svojo okolico. Kljub temu, da je porast mobilnih telefonov na trgu prisotna dobri dve desetletji so negativne posledice že vidne in opravičeno se lahko sprašujemo kakšne razsežnosti posledic prinaša prihodnost. Je prihod mobilnih telefonov prinesel novo komunikacijsko revolucijo? Kako se bo pot komuniciranja nadaljevala?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobilni telefoni, komunikacija, medosebni odnosi, posledice, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 983; Prenosov: 0

74.
Odnosi na delovnem mestu
Anamarija Šega, 2015

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko ognemo. V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih. Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla. Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo opravljeno hitreje in kvalitetnejše.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (615,13 KB)

75.
Asertivnost v vsakdanjem življenju
Anja Planina, 2015

Opis: Za vzpostavitev in vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov je pomembna ustrezna komunikacija. Kateri tip komunikacije bomo izbrali, je odvisno od situacije in udeležencev v pogovoru. Z asertivno komunikacijo lahko brez problema vzpostavimo dobro komunikacijo. Če se želimo naučiti zavestno asertivno komunicirati, imamo na voljo tehnike asertivnosti, ki nam pripomorejo k učinkovitejši komunikaciji. Pri asertivni komunikaciji se znamo uveljaviti, stati za svojimi željami, potrebami in spoštovati sebe ter druge udeležence v pogovoru. Udeležencem v pogovoru ne škodujemo, temveč jih spoštujemo. Namen diplomske naloge je predstaviti komunikacijo v medosebnih odnosih in nato podrobneje asertivnost, ki je ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje dobrih medosebnih odnosov. Cilj naloge je ugotoviti ali so ljudje seznanjeni s pojmom asertivnost, ali so moški ali ženske bolj asertivni ter kateri stil komuniciranja prevladuje pri obeh spolih. Za pridobitev rezultatov raziskave smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. Uporabljen je bil vprašalnik avtorice Marie Joseph Chalvin iz knjige »Kako preprečiti konflikte«. Vprašalnik je bil sestavljen iz 60 trditev. Vsaka trditev je predstavljala primer enega od stilov komuniciranja (agresivno, pasivno, manipulativno in asertivno komuniciranje). Rezultati so pokazali, da 75,7 % anketirancev pozna pojem asertivnost. Razlike v asertivnosti med spoloma so minimalne. Asertivno komuniciranje prevladuje pri obeh spolih. Poleg asertivnega komuniciranja, pri moških prevladuje manipulativni stil, pri ženskah pa je bilo, na podlagi drugih raziskav, pričakovati, da bo prevladoval pasivni stil. Vendar pa se je v naši raziskavi izkazalo ravno nasprotno, prekrivata se agresivni in manipulativni stil komuniciranja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija, medosebni odnosi, stili komuniciranja, asertivnost, tehnike asertivnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1067; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

76.
Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrok
Sandra Šmelc, 2018

Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre odnose znotraj družine. Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata spopasti na način, ki je ustrezen za oba. Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja. Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere. Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 788; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (613,36 KB)

77.
Psihično in fizično nasilje nad ženskami v Zgornjem Posočju
Anja Ručna, 2017

Opis: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami. Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju. Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic. Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha, obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla iz odnosa. Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

78.
Osamosvajanje mladih odraslih
Ana Mirt, 2015

Opis: Obdobje mladih odraslih je čas, ko se mladi iz mladostnikov razvijejo v odrasle. V preteklosti je to osamosvajanje mladih potekalo po tradicionalnih prehodih, ki pa danes ne držijo več. V sodobni družbi je namreč prišlo do izrazitega podaljšanja mladosti. Namen diplomske naloge je spoznati življenje mladih odraslih, njihovo osamosvajanje ter ugotoviti, kako oni sami gledajo na ta proces. Diplomska naloga raziskuje obdobje prehoda mladih v odraslost. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja obdobja prehoda v odraslost. Tako smo opredelili obdobje zgodnje odraslosti, prehod v odraslost, pomembnost družinskih in partnerskih odnosov ter področji izobraževanja in zaposlovanja. Drugi del oziroma empirični del raziskovalne naloge pa temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na osamosvajanje mladih. Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je osamosvajanje mladih odraslih kompleksen proces in da je odvisen od več prepletajočih se dejavnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osamosvajanje, podaljšana mladost, družina, partnerski odnosi, izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 858; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (737,79 KB)

79.
Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programov
Ana David, 2017

Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči potreben ostane brez tovrstne podpore. V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja, njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa. Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati, da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok in mladostnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1170; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

80.
Reševanje konfliktov med otroki in starši
Ana Podlipnik, 2018

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine, komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh