Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stanovanjska problematika mladih z vidika srednje aktivne generacije
Manca Štefe, 2017

Opis: Podaljšano sobivanje mladih in njihovih staršev je aktualna tema, ki je v zadnjih letih pogosto obravnavana oz. raziskovana na več področjih. Tudi Slovenija po empiričnih podatkih glede podaljšanega sobivanja staršev in otrok (oz. mladih odraslih) sodi v sam vrh evropskih držav, saj slednji pozno vzpostavijo lastno in samostojno gospodinjstvo in zapustijo dom staršev. Na tradicionalno družino in medgeneracijsko sodelovanje vplivajo različni dejavniki %gospodarski, družbeni, demografski, kulturni, politični idr., zato gre tudi razloge za vse aktualnejši problem podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev iskati tako v individualnih (npr. poklicni, zaposlitveni in dohodkovni položaj posameznika, partnerstvo in starševstvo, spol in osebne izbire)kot tudi strukturnih dejavnikih (npr. režim blaginje, delovanje trga dela, razpoložljivost stanovanj in kulturni vzorci družb). Za uspešen prehod mladih v odraslost pa so pomembni tudi regulativni ukrepi države (stanovanjski programi, subvencije ipd.).Pričujoče delo tako obravnava in proučuje fenomen podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev. Izpostavljeni so trendi družinskega življenja v Sloveniji, navedeni dejavniki za podaljšano sobivanje in analizirane pravne podlage, pomembne za obravnavo stanovanjske problematike mladih. Rezultati in analiza anketnega vprašalnika pa dajo vpogled v odnose, stališča in mnenja, ki jih ima srednja aktivna generacija (40-61 let) do nepremičninske problematike mladih oz. do reševanja stanovanjskega problema mladih, med drugim njihov pogled na stanovanjsko problematiko mladih ter pomembnost različnih dejavnikov, ki vplivajo na podaljšano sobivanje (razvitost nepremičninskega trga, slaba dostopnost kreditov za nakup stanovanj, razmere na trgu dela, slaba stanovanjska politika oz. državna pomoč, pomanjkanje neprofitnih stanovanj idr.).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi odrasli, podaljšano sobivanje, stanovanjska problematika, srednja aktivna generacija, stanovanjska politika
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3452; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Kvantitativna ocena posturalne poravnave pri mladih odraslih glede na fotografiranje lateralnega pogleda
Klemen Klobas, 2018

Opis: Uvod in namen: Telesna drža ljudi se pod vplivom sodobnega načina življenja močno spreminja. Do sprememb prihaja predvsem v poteku hrbtenice, položaju ramen in medenice. Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena drže z lateralnega pogleda. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 85 zdravih posameznikov (39 moških in 46 žensk) s povprečno starostjo 25 ± 5 let. Osebam smo nalepili markerje na določene kostno-anatomske točke in jih s pomočjo naprave GPS Postural Lab 600 slikali z vseh štirih strani. Podatki dominantne strani telesa so bili pridobljeni s pomočjo GPS programske opreme ter obdelani s programom SPSS. Rezultati: Pri opazovani skupini je prisotna kifo-lordotična ali lordotična drža, saj je sagitalna poravnava telesa znašala 187,7  3,6º, anteriorni nagib medenice pa 18,0 ± 8,0º. Uporabnost: V primerjavi z rezultati drugih študij se je izkazalo, da je pri naših merjencih prisoten povečan anteriorni nagib medenice ter pomik ramen naprej. Pri opazovanju njihovega cervikalnega dela hrbtenice in položaja glave je bilo razvidno, da je glava nagnjena nekoliko nazaj. Omejitve: Sklepamo lahko, da je sprememba življenjskega sloga, prekomerna uporaba mobilnih telefonov in nezdravo sedenje pustilo posledice na telesni drži. Poleg teh ugotovitev smo opredelili tudi povprečne vrednosti, ki jih lahko štejemo kot normativne za našo populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: drža, ocena drže, mladi odrasli, fotogrametrija
Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 2797; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Analiza podatkov hemokultur iz laboratorijskega informacijskega sistema
Neža Okršlar, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: hemokultura, sepsa, letni časi, otroci, odrasli
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 2119; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (779,76 KB)

4.
Priložnost za razvoj in nadgradnjo programa PUM-O
Vahida Smajlagić, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, program PUM-O, management znanja, projektno učenje, mlajši odrasli
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 1940; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Vadba proti uporu kot sredstvo za preprečevanje osteoporoze pri starejših odraslih
Aljaž Železnik, 2020

Opis: Osteoporoza je bolezen kosti, pri kateri gre za upadanje kostne gostote in tkiva ter za arhitekturne spremembe v kosti, kar se odraža v zmanjšani kostni moči. Posledice so vidne v večji verjetnosti za zlome, ki se najpogosteje zgodijo v kolku, hrbtenici in zapestju. Bolezen je pogostejša pri starejših odraslih, še posebej pri ženskah. Zaradi staranja družbe se bodo ekonomske in zdravstvene posledice osteoporoze še povečevale, kar lahko preraste v globalni problem. Telesna vadba je ena izmed potencialnih metod za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, vendar ni jasno kateri tip, intenzivnost, frekvenca in trajanje telesne vadbe naj bi bili najbolj primerni za izboljšanje kostnih lastnosti. Raziskave nakazujejo, da vadba proti uporu omogoča ohranjanje ali izboljšanje mineralne kostne gostote, vsebnosti kostnih mineralov in mase. Odzivi, ki jih povzročijo mehanične obremenitve, v kosteh privedejo do povečane gradnje in zmanjšane razgradnje kosti, kar se odraža v ohranjanju ali izboljšanju kostnih lastnosti. Pregled literature nakazuje, da naj bi bila za izboljšanje primernejša vadba proti uporu zmerne ali visoke intenzivnosti izvedene pri 75% 1RM ali več. Vadba pod tem nivojem načeloma ohranja kostne lastnosti, vendar jih ne izboljšuje. Vadba proti uporu naj bi potekala dva do trikrat tedensko. Zmerno intenzivni programi naj bi vsebovali 8 do 12 vaj, ki zajemajo večje mišične skupine. Na vajo naj bi se izvedlo 2 do 3 serije z 8 do 12 ponovitvami. Pri višje intenzivnih programih se število vaj in ponovitev zmanjša, vendar se poveča število serij. Zaradi majhnega števila visoko intenzivnih študij je težko določiti primerno število serij, vaj in ponovitev. Vadba proti uporu, izvedena pod strokovnim nadzorom in s primernim povečevanjem obremenitev, je primerna za starejše odrasle tudi pri visoki intenzivnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mineralna kostna gostota, vadba proti uporu, trening jakosti, postmenopavzalno, starejši odrasli
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1810; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (765,19 KB)

6.
Miselne napake odraslih otrok alkoholikov
Martina Perko, 2019

Opis: V Sloveniji je prekomerno uživanje alkohola razširjeno med vsemi generacijami, predvsem zato, ker je družbeno sprejemljivo. Odrasli otroci alkoholikov na svojih ramenih nosijo patologijo primarnih družin in ne morejo izstopiti iz začaranega kroga trpljenja. Vzdušje, ki preveva družino, kjer se prekomerno uživa alkohol, je pogosto prežeto s skrbjo, krivdo, strahom, sramom, ponižanjem, negotovostjo, žalostjo, osamljenostjo, jezo, užaljenostjo, konfliktom, agresijo, stresom, vse to pa slabo vpliva na razvoj otrok.in na razbitost vlog v družini. Otroci pogosto igrajo vlogo odraslih in so starši svojim lastnim staršem. Ti otroci so čustveno preobremenjeni, prikrajšani za brezskrbno mladost. Vse omenjeno običajno vodi do številnih patologij pri odraslih otrocih alkoholikov in s tem povezanih miselnih napak. V nalogi smo raziskali vpliv miselnih napak na razmišljanje in vedenje odraslih otrok alkoholikov s pomočjo analize dnevnikov, ki jih pišejo v sklopu terapije kot terapevtsko sredstvo. V raziskavo je bilo vključenih 11 respondentov, odraslih otrok alkoholikov, starih od 27 do 51 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem po socialno- -andragoški metodi za ljudi v stiski. Rezultati so pokazali, da se pri vseh sodelujočih pojavljajo miselne napake, najpogosteje etiketiranje in posploševanje. Od 11-ih udeležencev se pri 9-ih pojavlja več miselnih napak hkrati. Miselne napake jim tudi preprečujejo zavedanje lastnih potreb in mej.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odrasli otroci alkoholikov, alkoholizem, miselne napake, avtomatske misli, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 880; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (643,54 KB)

7.
Vplivi aerobne vadbe na odrasle osebe s prekomerno telesno težo in debelostjo
Ajda Križman, 2022

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je sistematično pregledati literaturo o vplivu aerobne vadbe (v nadaljevanju AT) na osebe s prekomerno telesno težo in debelostjo ter podati najprimernejšo vrsto AT za zmanjšanje telesne teže, vplive AT na človeško telo ter opredeliti količino in frekvenco vadbe za izgubo telesne teže. Metode: V končni pregled literature je bilo upoštevanih osem študij, ki so v večini vključile več kot 100 odraslih preiskovancev med 18 in 70 let s prekomerno telesno težo. Ena izmed intervencijskih skupin je vključevala AT, ki so trajale od 12 tednov do osem mesecev. Rezultati: AT je verjetno najbolj optimalen način vadbe za izgubo telesne teže in maščobne mase za odrasle s prekomerno telesno težo in debelostjo. Večja intenzivnost AT lahko prispeva k izboljšanju aerobne zmogljivosti pri odraslih osebah s prekomerno telesno težo in debelostjo. Uporabnost: Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko fizioterapevt kakovostno sestavi optimalen načrt obravnave ali pa izbrane ugotovitve s strokovnim svetovanjem prenese na stranke ter posledično pripomore h kakovostnejšemu življenjskemu slogu odrasle populacije. Omejitve: Glavni omejitvi študije sta ozek izbor vključenih študij in osredotočenost le ne prekomerno telesno težo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Aerobna vadba, prekomerna telesna teža, debelost, odrasli.
Objavljeno: 28.02.2022; Ogledov: 1081; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
Ugotavljanje primerne kinezioterapije za starejše odrasle
Patricia Jerman, 2022

Opis: Staranje prebivalstva je vedno bolj razširjen pojav v današnji družbi, saj se življenjska doba ljudi podaljšuje. Vedno več je starejših odraslih, ki zaradi staranja in z njim povezanega upadanja gibalnih sposobnosti, postaja vedno bolj gibalno oviranih, nefunkcionalnih pri vsakodnevnih opravilih in posledično vse bolj odvisnih od pomoči drugih. Zanimalo nas je, kaj je po priporočilih stroke primerna kinezioterapija za starejše odrasle, pri ohranjanju oziroma preprečevanju prehitrega upadanja gibalnih sposobnosti zaradi staranja in telesne nedejavnosti ter omogoča samostojno staranje in ohranjanje kakovosti življenja. Osredotočili smo se predvsem na primerno kinezioterapijo za ohranjanje mišične moči, jakosti in mase ter ravnotežja, saj so te gibalne sposobnosti zelo pomembne pri preprečevanju sarkopenije, dinapenije, osteoporoze, padcev in z njim povezanimi zlomi. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu učinkovito sredstvo za ohranjanje ali pridobivanje kostne in mišične mase, mišične moči ter jakosti. Ugotovili smo, da je vadba za ravnotežje poglavitna komponenta kinezioterapije, saj zmanjšuje možnosti padcev in z njimi povezanih zlomov. Priporočamo večkomponentno, v ravnotežje usmerjeno vadbo. Poleg vadbe proti uporu ter vadbe za ravnotežje smernice za starejše odrasle priporočajo še vaje za gibljivost ter aerobno vadbo za vzdržljivost zmerne intenzivnosti v trajanju vsaj 150 minut na teden ali visoke intenzivnosti v trajanju vsaj 75 minut na teden. Za ohranjanje ali pridobivanje primernega funkcionalnega statusa je priporočljiva večkomponentna vadba, sestavljena iz vaj proti uporu, vaj za ravnotežje, aerobno vzdržljivost in gibljivost s poudarkom na vadbi proti uporu in vadbi za ravnotežje. Pomembno je, da kinezioterapijo, t.i. terapijo z gibanjem, izvajamo redno, kontinuirano s primernim izborom vaj ob upoštevanju zdravstvenih omejitev posameznika. Obremenitev, s katero določamo intenzivnost vadbe, naj bo postopna, oz. progresivna in prilagojena posameznikovi zmogljivosti ter njegovemu zdravstvenemu statusu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starejši odrasli, kinezioterapija, vadba proti uporu, vadba za ravnotežje, padci, mišična masa, mišična jakost, osteoporozni zlomi
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 906; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (703,71 KB)

9.
Dolgotrajna oskrba in fizioterapevtska obravnava starejših odraslih
Živa Kozole, 2022

Opis: Staranje populacije postaja problematika 21. stoletja, saj z naraščajočim številom starejših odraslih narašča tudi potreba po dolgotrajni oskrbi, po drugi strani pa hiter tempo življenja sorodnikom onemoglih starejših odraslih pogosto ne omogoča, da bi zanje skrbeli v udobju njihovega doma. Pogosto pa je takšna oblika neformalne oskrbe starejših iz strani svojcev lahko udi zdravstveno nevarna, zahtevna in obremenjujoča. Nemalokrat so zato prisiljeni sorodnika predati v institucionalno varstvo. Mnogi starejši odrasli to spremembo vzamejo kot dobro, saj so bili doma morda osamljeni, na nekatere pa vpliva negativno, kar se lahko kaže tudi kot poslabšanje zdravstvenega stanja, prisotnost depresije in progresijo demence. Sorodnikom starejših odraslih na domu navadno pomaga patronažna služba, socialni oskrbovalci in redkeje fizioterapevti. Fizioterapija ima zato na področju dolgotrajne oskrbe izjemno potencialno razvojno vlogo pri krepitvi kakovosti staranja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Fizioterapija, starejši odrasli, dolgotrajna oskrba, imunski sistem.
Objavljeno: 20.05.2022; Ogledov: 800; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (822,77 KB)

10.
Krepitev odpornosti in fizioterapevtska priporočila po Covid-19
Jernej Opara, 2022

Opis: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 505; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (755,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh