Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 126
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Stres in izgorelost zaposlenih v slovenskih poslovnih bankah
Mojca Kovač, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poklicno izgorevanje, stres, izgorelost, delovno okolje, bančni uslužbenci, slovenske poslovne banke
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 1113; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

72.
Analiza učeče se kulture v izbranem podjetju
Mihajlo Čupeljić, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: učeča kultura, učeče okolje, konkurenčna prednost
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 1225; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (846,87 KB)

73.
Podjetništvo in podporno okolje v občini Žalec
Iva Ana Virant, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetnik, podjetništvo, podporne institucije, lokalno podporno okolje, Občina Žalec
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

74.
Vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika
Petra Gatej, 2013

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas, ali v podjetjih telekomunikacijske panoge elementi stresa (prepoznavanje dejavnikov stresa na podlagi posledic stresa, obvladovanje in odkrivaje stresa na delovnem mestu), prisotnost stresa na delovnem mestu in aktivnosti za sprostitev od stresa vplivajo na absentizem in ali prisotnost stresa na delovnem mestu vpliva na odličnost posameznika. Namen: Namen naloge je identificirati vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika na primeru treh podjetij telekomunikacijske panoge. V teoretičnem delu je cilj spoznati stres, absentizem in odličnost posameznika, v empiričnem delu pa na primeru izbranih podjetij telekomunikacijske panoge ugotoviti dejanski obstoj vpliva stresa na absentizem in odličnost posameznika. Metoda: Teoretični del magistrske naloge smo preučili s pomočjo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo metodo kompilacije, ki zajema citiranje, povzemanje in navajanje. Empirični del naloge smo izvedli z zbiranjem podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika, pri čemer smo uporabili Likertove lestvice in pa kombinacijo vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim računalniškim programom. Rezultati: Rezultati raziskave so dokazali vpliv oz. obstoj nekaterih elementov povezave med obvladovanjem stresa in absentizmom in obstoj povezave med načini sprostitve od stresa in absentizmom. Prav tako rezultati potrjujejo vpliv stresa na odličnost posameznika. Ugotovitve nam služijo kot temelj predlogov za podjetja, za posvečanje večje pozornosti odkrivanju stresa in njegovega vpliva na absentizem in odličnost posameznika. Organizacija: Prispevek raziskave je pomemben za vodilne kadre v obravnavanih podjetij in tudi za podjetja na splošno. Rezultati navajajo vzroke oz. povezave med stresom in absentizmom ter slabšo odličnostjo posameznika, kar omogoča udeleženim razmislek za nadaljnje ukrepe za zmanjšanje absentizma in ustvarjanje boljše odličnosti posameznika. Družba: Na podlagi rezultatov raziskave in podanih predlogov bodo, z aplikacijo predlogov v prakso, pridobila podjetja, posamezniki in tudi njihove družine ter širša družba. Večina zaposlenih se dnevno srečuje s stresom, kar vodi v absentizem ter vse slabšo odličnost posameznika. Dolgoročno se bo socialna odgovornost podjetij in posameznikov morala izboljšati, saj trenutno neobvladovanje področja stresa negativno vpliva tudi na celotno okolje, tako v smislu slabšanja kakovosti življenja kot tudi odličnosti vsakega posameznika posebej. Originalnost: Raziskava je bila izvedena v treh podjetjih telekomunikacijske panoge, sodelovalo je 95 anketirancev. Obstajajo številne raziskave opisanih tematik v Sloveniji, vendar ne na področju ozko usmerjene telekomunikacijske panoge. Raziskava ima velik pomen predvsem, ker zajema mlada, hitro razvijajoča se podjetja, ki predstavljajo gonilno silo bodoče gospodarske rasti, in je njihova uspešnost tudi preko obvladovanja stresa, absentizma in odličnosti posameznika pomembna za širšo blaginjo. Omejitve: Pridobljeni podatki raziskave temeljijo na subjektivnem mnenju anketiranih. Zaposleni so bili izbrani priložnostno in po subjektivni presoji. Stres na absentizem in odličnost posameznika vpliva tudi preko drugih dejavnikov, ki jih v raziskavo nismo vključili. Omejeni smo tudi z javnostjo podatkov oziroma zahtevano anonimnostjo. Zaradi specifičnosti in narave dela rezultatov raziskave ni mogoče posploševati na druge dejavnosti oziroma panoge. Prav tako je v raziskavi sodelovalo manj kot 50 % zaposlenih, zato rezultatov raziskave ne moremo povsem posploševati na ostala podjetja, ki sodijo v isto panogo. Raziskava ne vsebuje drugih vidikov uspešnosti poslovanja v podjetjih, kot so npr. ekonomski, pravni in tehnični dejavniki. Izbrana literatura temelji na subjektivnem izboru. Nadaljnja področja raziskovanja se kažejo tudi na področju preostalih panog, v različnih regijah po Sloveniji in tujini, v večjem številu oziroma širšem krogu dejavnikov stresa ter večjem vzorcu zaposlenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, absentizem, odličnost posameznika, delovno okolje
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 1032; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1004,48 KB)

75.
Pravica do zdravega življenjskega okolja
Lidija Topolovec, 2021

Opis: Magistrska naloga obravnava pravico do zdravega življenjskega okolja. Republika Slovenija zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja v 72. členu Ustave. V prvem delu magistrskega dela smo podrobno predstavili zgodovinski razvoj pravice do zdravega življenjskega okolja. Proučili smo pravno ureditev na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobneje smo predstavili diplomacijo, njeno zgodovinsko razvojno pot in smernice, ki jih ubira danes. V drugem delu smo preučili okoljevarstvene zahteve v novo nastalih ustavah posameznih držav ter predstavili vrste sodnih odločitev in njihove posledice. V zadnjem delu raziskave pa smo odgovorili na postavljene hipoteze. Pri proučitvi teoretičnega gradiva, ki smo ga uporabili pri pisanju magistrskega dela, smo prišli do naslednjega zaključka: Stanje današnje družbe je odsev njenega vsakdana, vpetega v službo in preživetje in omejenega z iluzijo o ugodnem življenju. V tem omejenem mišljenju ni prostora za razumevanje zakonov narave, niti usmiljenja do soljudi, kaj šele do živali. V pohlepni praksi za več, za boljše smo si podjarmili okolje, živali, ljudi, vse, kar se je dalo, za dosego ciljev, katerih rezultati so vidni na deponijah in v onesnaženem okolju. Celotno početje človeškega roda je potrebo do temeljev pretresti in spremeniti. Glede na naše zakrivanje oči smo prepričani, da v kolikor ne bomo pravočasno spremenili našega obnašanja in naših vrednot, bo narava to naredila sama, brez nas. Izstavila bo račun za onesnaženje okolja, ki ga sejemo po zemlji, sad tega sajenja pa nam ne bo všeč, če bomo med izbranci, ki bodo preživeli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, diplomacija, zdravje, politika, škoda
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 1340; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (799,77 KB)

76.
Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraževanja za turizem v Sloveniji
Marija Ovsenik, 2013

Opis: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

77.
Medkulturne kompetence v projektnem menedžmentu
Marija Gale, 2015

Opis: V magistrskem delu povezano obravnavamo dva sodobna organizacijska in družbena koncepta: projektni menedžment in medkulturne kompetence. Prek kompleksnega raziskovalnega pristopa, ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analiziranje pojavov in zakonitosti, izpostavljamo po eni strani ključne socio-kulturne dejavnike projektnega menedžmenta kot koncepcije upravljanja procesnih aktivnosti in virov projekta ter vodenja ljudi, angažiranih na projektih prek komunikacije, po drugi strani pa ključne elemente medkulturnih kompetenc, ki so pomembne za uspešno delovanje projektnih vodij in timov v globalnem poslovanju oziroma v medkulturnem okolju. Prek empirične študije smo s kvalitativno analizo delno strukturiranih intervjujev s projektnimi menedžerji, ki imajo relevantne izkušnje iz projektnega dela v mednarodnem okolju, in prek izvedene spletne anketne raziskave ugotovili, da se medkulturne kompetence projektnega menedžerja pozitivno povezujejo z uspešnostjo izvajanja projektov v medkulturnem in mednarodnem okolju ter da osebne vrednote in kompetence vodij in članov projektov zelo pomembno vplivajo na projektni menedžment. Ključni prispevek magistrske naloge je v izpostavitvi dejstva, da posedovanje in obvladovanje niza specifičnih zmožnosti za obvladovanje medkulturnega konflikta ter učinkovito komuniciranje med deležniki pozitivno vplivajo na uspešno izvedbo globalnega projekta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: projekti, organizacijska projektna kultura, mednarodno okolje, medkulturno okolje, projektni menedžment, komunikacijski splet, kompetence, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 795; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

78.
Postavljanje ciljev v zasebnem življenju in poslovnem okolju
Primož Pangos, 2015

Opis: Danes vse več ljudi živi in deluje v poslovnih okoljih po ustaljenih tirnicah, brez kakršnihkoli velikih sprememb, ki bi morda lahko izboljšale kvaliteto njihovega življenja ter izboljšale pogoje njihovega poslovnega okolja. Razlog za to je zmeraj hitrejši tempo življenja. Zaradi tega ljudje preprosto ne znamo oziroma ne zmoremo najti dovolj časa, energije in motivacije, da bi se poglobili v kvaliteto življenja, v to, kako dosegati zadovoljstvo v poslovnem svetu ter da bi analizirali naše trenutno stanje in razmislili, kako bi ga lahko v prihodnosti tudi izboljšali oziroma obogatili. Čeprav ima večina ljudi željo, da bi dvignili kvaliteto življenja in dosegli napredek v poslovnih okoljih, kjer delujejo, teh želja ne izpolni oziroma jih ne izpolni v celoti, ker nima jasno postavljenih ciljev ali teh ne zna pravilno definirati. Cilje si lahko vedno postavljamo tako na osebnem nivoju kot tudi na poslovnem. Pri tem so nam v pomoč lahko različne tehnike in metode za postavljanje in doseganje ciljev, ki nas vodijo po korakih pri definiranju kakovostnih ciljev, ki so realno dosegljivi v naši bližnji prihodnosti. Cilji so lahko pomemben del našega življenja, saj z jasno postavljenimi cilji tako v zasebnem življenju kot tudi v poslovnem svetu kažemo zanimanje za dosego napredka na vseh ravneh. Če imamo svoje cilje zapisane na svojem osebnem seznamu ciljev, in jih nimamo samo v naših mislih, nas ta seznam vsakič, ko se nanj ozremo, opomni, da začnemo konstruktivno razmišljati o realizaciji le-teh. Zato želimo bralca opomniti, da je možen pozitiven vpliv na naše zadovoljstvo v privatnem življenju kot tudi v poslovnem okolju, z doseganjem naših zastavljenih ciljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebnostni cilji, poslovni cilji, poslovno okolje, zasebno življenje, metode, tehnike, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 803; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

79.
Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivost
Maja Gojkovič, 2016

Opis: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti. Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v regionalnem kontekstu. Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se okolja. Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko zmogljivostjo nekega območja. Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij, iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 735; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

80.
Odnos menedžmenta do udejanjanja izboljšav, ki jih delavci zaznajo pri vsakodnevnem delu na primeru podjetja Petrol d. d., Ljubljana
Barbara Gril, 2015

Opis: Že na začetku diplomske naloge povezujemo temi okolja in trajnostnega razvoja kot pojma, ki sta obvezna pri razumevanju okoljske politike ter delovanja samega podjetja. Podjetje, ki je po delovanju in vsej svoji organiziranosti tema diplomske naloge, je Petrol d.d., Ljubljana. Skozi samo delovanje podjetja in skozi medsebojne odnose, ki so zgrajeni na podlagi zaposlenih v podjetju, tako pridobimo sliko organizacije Petrol. Različna poročila, raziskave in intervjuji so kazalniki, ki merijo medosebne odnose ter vzdušje v sami organizaciji. Na podlagi tega je tako pri končnih rezultatih tudi vidno, kako in koliko organizacija sama naredi za svoj uspeh – pa naj bo ta zunanji ali notranji, vendar vedno v sklopu podjetja Petrol.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, trajnostni razvoj, podjetja, zaposleni, medosebni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 706; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (993,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh