Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 90 / 126
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
81.
Odnosi med Slovenci in priseljenci iz Bosne in Hercegovine
Almina Sterle, 2019

Opis: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev. V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost. S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo, da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo. Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH. Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje respondentov fokusnih skupin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 830; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

82.
Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležniki
Milan Simončič, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1100; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (8,90 MB)

83.
Okoljski vidik centralne čistilne naprave po rekonstrukciji
Sabina Vrhovnik, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje ( RV ) : Kakšen je vpl iv nove tehnologije na okoljske vidike centralne čistilne naprave po rekonstrukciji? Namen: Namen raziskave je prepoznati, oceniti in ovredno titi okoljske vidike, ki so nastali po rekonstrukciji centralne čistilne naprave z membransko ( MBR ) teh nologijo čiščenja odpadne vode. Metoda: Teoretični del temelji na primarnih in sekundarnih virih domačih in tujih avtorjev. Za izpeljavo empiričnega dela je bil ustanovljen delovni tim, ki je opravil prepoznavanje, ocenjevanje in vrednotenje okoljskih vidikov na osnovi internih navodil , s katerimi podjetj e razpolaga. Navodila vsebujejo metodo in kriterije za celoten postopek ocenjevanja. Prepoznane, ocenje ne in ovrednoten e okoljske vidike smo primerjali pred rekonstrukcijo centralne čistilne naprave in po njej. Rezultati: Prepoznavanje, ocenjevanje in vrednotenje okoljskih vidikov smo dopolnili s sistematsko - dokumentiran im postopkom, ki omogoča lažjo sledljivost in uporabnost metode. Rezultati kažejo, da se je število prepoznanih okoljskih vidikov na rekonstruirani centralni čistilni napravi v primerjavi s staro bistveno povečalo. Izbira n apredn ega način a čiščenja odpadne vode z MBR tehnologijo pa se je izkazala za zelo modro odločitev. Organizacija : S pr epoznavanjem okoljskih vidikov bomo vzpodbudili ustreznost in ažurnost spremljanja zakonodaje, ki je osnova za prepoznavanje , in omogočili sledljivost. Učinkovito prepoznani okoljski vidiki in sam postopek bo izhodišče za ostale sektorje v podjetju, da se bodo prepoznavanja, ocenjevanja in vrednotenja okoljskih vidikov lotili na podoben način. Družba: Pri prepoznanih okoljskih vidik ih moramo upo števati z njimi povezane vplive na okolje in jih nadzorovati. Emisije imajo namreč vpliv tako na okolje kot na zdr avje ljudi. Z učinkovitim postopkom prepoznavanja, ocenjevanja in vrednotenja okoljski h vidikov nudimo bolj kakovosten nadzor nad emisijami, ki bi lahko imele negativen vpliv na okolje. Originalnost: Dodana vrednost diplomske nal oge je vzpodbuditi ostale s ektorje v podjetju k prepoznavanju okoljskih vidikov. V čas nastanka diplomskega dela je vključena še izdelava registra ok oljskih vidikov, ki ob vzpostavitvi standar da ISO 14001 v podjetju ni bil izdelan. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : Literatura na tema tiko okoljskih vidikov je težje dostopna zaradi varovanja podatkov, ker imajo organizacije razvite svoje metode prepoznavanja, ocenjevan ja in vrednotenja okoljskih vidikov. Prepoznavanje, ocenjevanje in vrednotenje okoljskih vidikov je potekalo le v sektor ju za odvajanje in čiščenje odpadnih voda , in sicer na centralni čistilni napravi. V bodoče naj bi temu načinu sledili tudi ostali sektorji v podjetju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, obremenjevanje okolja, sistemi ravnanja z okoljem, čistilne naprave, MBR tehnologije, okoljski vidiki, diplomske naloge
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 794; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

84.
85.
86.
87.
Uporaba družbenih omrežij za povečanje prepoznavnosti nevladne organizacije Seeds
Jerca Koren, 2021

Opis: Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO), predvsem manjše, v vsakdanjem življenju le redko najdejo sredstva in čas za sledenje razvoju digitalnega marketinga. Predvidevamo, da bi boljše poznavanje digitalnega marketinga NVO prineslo večjo prepoznavnost. Namen diplomskega dela je, da spoznamo teoretične osnove marketinga in marketinškega spleta, da spoznamo, kako so v teoriji opisani digitalni marketing, začetki in razvoj digitalnega marketinga, kateri so štirje najbolj poznani digitalni komunikacijski kanali in štiri najpomembnejša družbena omrežja, ki lahko služijo za izboljšanje prepoznavnosti NVO. Prav tako bomo analizirali največje NVO in njihovo prisotnost na družbenih omrežjih. V praktičnem delu bomo predstavili obstoječe marketinške prijeme islandske NVO SEEDS in s pomočjo treh izvedenih raziskav zaključili delo s priporočili za povečanje njihove prepoznavnosti s pomočjo družbenih omrežij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Digitalni marketing, družbena omrežja, prepoznavnost, nevladna organizacija, okolje.
Objavljeno: 07.12.2021; Ogledov: 876; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

88.
Zloraba podjetij v Sloveniji za pranje denarja in davčne utaje
Primož Markovc, 2021

Opis: Pojma pranja denarja in davčne utaje sta postala že skoraj del vsakodnevnega besednjaka, termina, ki se na slovenskem uporabljata za skoraj vse uspešne podjetnike in posameznike. Predvsem za tiste uspešne posameznike, ki odstopajo od določene politične linije in jih je treba diskreditirati ter medijsko uničiti. Po drugi strani pa povprečen prebivalec Slovenije ne razume pomena teh dveh pojmov. Večina Slovencev prav tako ne razume neizpodbitnega dejstva, da so davki ena izmed sestavin vsake pravne in socialne države: so zakonsko določene dajatve, ki jih pobira država brez neposredne protidajatve. Pri davkih lahko govorimo tudi kot o nadomestilu za izvajanje Družbene pogodbe s strani države. Pravni subjekti kljub Družbeni pogodbi iščejo poti, kako davčne obveznosti optimizirati ali celo utajiti. Z davčnimi utajami pa je tesno povezano še pranje denarja, katerega naloga je prek ustreznih finančnih instrumentov in načinov statusnega preoblikovanja nelegalno premoženje vsaj preoblikovati v zakonito premoženje, če je le mogoče pa še ustrezno oplemenititi. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti današnje trende in metode pranja denarja v Sloveniji ter odgovor nadzorstvenega in represivnega aparata na davčne utaje in pranje denarja. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, metoda sinteze in sistemska analiza. Njihova uporaba je pripeljala do ugotovitve, da slovensko poslovno okolje omogoča davčne utaje in pranje denarja. Kot ključno ugotovitev dela pa se lahko izpostavi sum o koruptivnosti pooblaščenih oseb za izvajanje nadzora in preganjanje tovrstne kriminalitete.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davčna utaja, pranje denarja, poslovno okolje, nadzor, kaznivo dejanje
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 748; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

89.
Mediji in državnozborske volitve v Republiki Sloveniji v letu 2018
Špela Rostan, 2020

Opis: Mediji s svojim poročanjem in posredovanjem informacij vplivajo na ravnanje ljudi na vseh področjih njihovega življenja. V magistrski nalogi preučujemo morebitni vpliv medijev na državnozborske volitve v Republiki Slovenji v letu 2018. Z uporabo kvantitativne in kvalitativne analize preučujemo uravnoteženost poročanja programov nacionalne televizije in dveh komercialnih televizij v Republiki Sloveniji na primeru državnozborskih volitev v Republiki Sloveniji v letu 2018. V raziskavo so zajeta poročanja v okviru informativnega programa, večja soočanja, intervjuji s kandidati in predsedniki političnih strank ter poročanja o državnozborskih volitvah na spletnih portalih, v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Namen raziskovalne naloge je tudi osvetliti problem volilnega sistema v Republiki Sloveniji, volilne abstinence in legitimnosti volitev. V magistrski nalogi je predstavljen politični sistem, zakonodaja na področju medijev in volitev, volilni sistem, delovanje medijev v okviru demokratičnega procesa in potek volilne kampanje. Predstavljeni so rezultati raziskave o poročanju določenih medijev v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Osvetljena je problematika polarizacije medijskega prostora v Sloveniji in vpliv lastniške strukture medijev na poročanje. Rezultati raziskave v nekaterih primerih kažejo na neuravnoteženo poročanje določenih medijev. Vse politične stranke, predvsem neparlamentarne, nimajo enakih možnosti za predstavitev svojih stališč. Ugotovljeni so bili primeri diskreditacij določenih političnih strank oziroma njihovih predsednikov tekom soočenj. Rezultati magistrskega dela so lahko zanimivi za strokovnjake in študente družboslovnih in tudi politoloških znanosti, hkrati pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave na področju medijev in volitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, medijsko okolje, medijsko poročanje, volitve, državnozborske volitve v Republiki Sloveniji 2018, politični sistem, volilna kampanja, volilni sistem
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 1013; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

90.
Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem?
Nastja Mojca Sodin, 2021

Opis: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 782; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh