Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prehranjevalne navade mladostnikov
Jasna Ambrožič, 2015

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov, osnovnošolcev. V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in zelenjave v prehrani. Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja. Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi. V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov, uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1083; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Nasilje na socialnih omrežjih in osnovnošolski otroci
Tanja Zadražnik, 2022

Opis: Splet in socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki so vse mlajši in splet pogosto uporabljajo brez nadzora staršev. Otroci pogosto nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi znali prepoznati nevarnosti in tveganja ter pravilno in pravočasno odreagirati, zato so posledično najbolj ogrožena skupina uporabnikov interneta in socialnih omrežij. Z doktorsko disertacijo smo želeli predstaviti celovit pregled in trenutno stanje na področju nasilja na spletu in socialnih omrežjih med osnovnošolci. Razdeljena je na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena najbolj aktualna socialna omrežja in njihove značilnosti ter vpliv sodobne tehnologije na otroke in mladostnike. Sledi predstavitev oblik spletnega nasilja, njihove značilnosti in posledice. Analizirali smo starševske vzgojne sloge, starševski nadzor in ozaveščenost staršev o nevarnostih na spletu. Pregledali smo značilnosti urbanega in ruralnega okolja, ker nas je zanimal vpliv obeh okolij na pojavnost nasilja na spletu in socialnih omrežjih ter morebitne razlike med njima. Analizirali smo slovensko in mednarodno zakonodajo, pri čemer smo uporabili deduktivni pristop. Glede preventivnega pristopa k reševanju perečega problema spletnega nasilja smo analizirali institucionalne oblike pomoči in pomembnejše nevladne organizacije. Drugi del doktorske disertacije predstavlja empirična raziskava. Namen raziskave je bilo ugotoviti poznavanje spletnega nasilja in preučitev stanja nasilja na spletu in socialnih omrežjih s ciljem raziskati uporabo spleta in socialnih omrežij ter spletnega nasilja med osnovnošolci. Izvedena je bila spletna anketa, ki se je v času preventivnih ukrepov za zajezitev Covid-19 izkazala za najbolj primerno izbiro raziskovalne metode. Anketirali smo učence tretje triade dveh osnovnih šol, ene iz urbanega okolja in druge iz ruralnega okolja. Izbrani sta bili načrtno zaradi morebitnih razlik pri uporabi socialnih omrežij glede na okolje. Na koncu smo naredili primerjalno analizo pridobljenih rezultatov obeh šol in prednosti ter slabosti metodološkega pristopa. V zaključnem delu so podani predlogi za oblikovanje učinkovitih politik in strategij, ki bi pripomogle k prepoznavanju in preprečevanju spletnega nasilja med otroki. Potrebna bi bila sprememba zakonodaje in organizacija dodatnih izobraževanj tako za otroke, starše, učitelje in vse, ki aktivno sodelujejo z otroki in mladostniki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje na spletu in socialnih omrežjih, osnovnošolci, družina, urbano in ruralno okolje, preventiva
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 788; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

3.
Narcizem pri otrocih
Jakob Černigoj, 2022

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem izraženosti narcizma pri slovenskih osnovnošolcih, izraženosti posameznih vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni, permisivni) pri starših in s povezanostjo narcizma z vzgojnimi stili. Za to temo smo se odločili, ker smo hoteli preveriti stanje narcizma pri slovenskih osnovnošolcih ter z raziskavo preveriti tezo, da je permisivni vzgojni stil vzrok narcizma. Želeli smo tudi preveriti, kateri vzgojni stil starši največ uporabljajo. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo. Rezultate smo pridobivali z anketnimi vprašalniki na spletni strani 1KA. V teoretičnem delu smo najprej naredili pregled narcizma v zgodovini, raziskali, kako se ga obravnava danes, ter proučili njegov vpliv na otroka. Nadaljevali smo s pregledom vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni in permisivni). V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na slovenskih osnovnošolcih, starih od 12 do 14 let, in njihovih starših. Ugotovili smo, da je pri slovenskih otrocih narcizem v povprečju srednje izražen in da največ staršev uporablja avtoritativni vzgojni stil. Naša raziskava je pokazala, da sta avtoritativni in avtoritarni stil vzgoje zanemarljivo povezana z narcističnim vedenjem otrok, medtem ko je permisivni vzgojni stil z narcističnim vedenjem otrok šibko povezan. S pojavom narcističnega vedenja so negativno povezane podkategorije avtoritativnega stila toplina in vključenost ter demokratsko sodelovanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: narcizem, avtoritarni vzgojni stil, permisivni vzgojni stil, slovenski osnovnošolci, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 367; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh