1. |
2. |
3. |
4. Pravni vidik problematike mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, nameščenih v vzgojnih zavodihNuša Kunčič, 2020 Opis: Obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM) se opravlja v skladu z ZUOPP-1. Več let pa se že pojavljajo težnje po novi ureditvi, ki bi urejala tudi otroke in mladostnike, ki še niso prepoznani kot otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, imajo pa čustvene in vedenjske težave. Stroka in praksa ugotavljata, da je obravnava otrok s ČVM velikokrat prepozna in da bi z ustrezno spremembo zakonodaje in uvedbo določenih načinov lažje pravočasno ukrepali ter obravnavali otroka na način, da kasneje ne bi prišlo do potrebe po namestitve v vzgojni zavod. S preventivo bi hkrati zmanjšali bremena vzgojnih zavodov, ki se v zadnjih letih soočajo z velikim porastom nameščenih otrok. Namen diplomske naloge je z normativno metodo širše predstaviti opredelitev oz. pravno podlago otrok in mladostnikov s ČVM ter njihovo obravnavo, pa tudi vzgojnih zavodov. Cilj pa je opozoriti na sistematično ureditev obravnave tako otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami kot tudi vzgojnih zavodov. Na pomembnost spremembe zakonodajne ureditve kaže že dejstvo, da je bil v letu 2019 podan predlog novega zakona za to področje. Z deskriptivno metodo ter pregledom literature je v diplomskem delu predstavljen tudi vpliv družinskega okolja na razvoj čustvenih in vedenjskih težav oz. motenj pri otrocih in mladostnikih. Vmes se s pregledom sodne prakse obravnavanega področja predstavi dosedanje izkušnje slovenskega pravosodja in podkrepi opisano problematiko.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene težave, vedenjske težave
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 2369; Prenosov: 171
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Učinek psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike s psihosomatskimi težavamiAjda Čampa, 2022 Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje učinkov psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike z izraženimi psihosomatskimi težavami.
V teoretičnem delu smo predstavili področje psihosomatike in psihoterapije s konji. V prvem poglavju o psihosomatiki smo proučevali psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, dejavnike tveganja in poznane oblike pomoči. V drugem poglavju teoretičnega dela so podrobneje predstavljene psihoterapija s konji, njen razvoj, terminologija, namembnost in odnosne ravni, ki se zaradi prisotnosti konja razlikujejo od klasičen psihoterapevtske oblike. Osvetlili smo pregled obstoječih raziskav, pozitivnih učinkov psihoterapevtskega dela s konji in njihove omejitve.
V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, s katero smo preveriti učinke psihoterapevtskega dela s konji na otroke s psihosomatskimi težavami. V raziskavo smo vključili tri mladoletne kliente, ki se soočajo z različnimi psihosomatskimi težavami, in njihove starše, s katerimi smo izvedli pol strukturirane intervjuje. Po pettedenski obravnavi so rezultati pokazali izboljšanje otrokovih zdravstvenih simptomov, učinki pa so se kazali tudi na dvigu samopodobe in socialne vključenosti. Ob tem je bila opazna tudi pozitivna sprememba njihovega splošnega počutja in kakovosti življenja. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da ima psihoterapija s konji pozitivne učinke na doživljanje in počutje otrok in mladostnikov s psihosomatskimi in drugimi težavami psihičnega izvora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosomatika, psihoterapija, otroci, mladostniki, psihoterapija s konji, pozitivni učinki, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 34
Celotno besedilo (938,32 KB) |
6. Analiza oblik podpore za otroke z izkušnjo žalovanjaUrška Petak, 2022 Opis: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka
ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih
oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na
neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje.
V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe.
Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter
oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je
opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti
skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti
normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in
pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo
polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri
nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah
smrti in žalovanja.
Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja.
Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z
izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu
žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša
tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave
pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne
zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 519; Prenosov: 61
Celotno besedilo (734,61 KB) |
7. Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v SlovenijiPascale Emily Pečnik, 2023 Opis: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije.
V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale.
Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Objavljeno: 10.06.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,58 MB) |
