31. Pravno varstvo žensk in otrokDarja Šmitran, 2021 Opis: Pravice žensk in otrok so se skozi čas korenito spremenile. Če pogledamo že samo nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, kako zelo, saj so bile teme, kot so volilna pravica, delo in izobrazba, nekaj, kar se je običajno povezovalo z moškimi, za ženske pa so bile izven dosega. V času, ko se zdi, da so pravice žensk in otrok dokaj dodelane in uresničene ter nekaj, kar ne potrebuje posebnega poudarka, pa je to področje, na katerem se še vedno da storiti več. Za izbrano temo diplomskega dela smo se odločili predvsem, ker so kljub temu, da se je njihov položaj v družbi izboljšal, še vedno ravno ženske tiste, ki so skupaj z otroki dostikrat veliko bolj ogrožene od moških. Še vedno se zdi, da so v vsakdanjem življenju prisotne velike razlike med moškimi in ženskami, ki se lahko kažejo v osebnem življenju, kot fizično, spolno, psihično ali verbalno nasilje, ali v poslovnem življenju, kot preferenca postavljanja moških na vodilne položaje ter neenakost v plačilu. Ker so torej ženske in otroci v življenjskih situacijah ranljivejši, sem se želela poglobiti v to, kako jih pravo varuje ter kakšne pravice lahko uveljavljajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravice žensk, pravice otrok, pravna ureditev, enakost žensk in moških, človekove pravice
Objavljeno: 24.03.2022; Ogledov: 789; Prenosov: 0 |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. Zagovornik otrokovih pravic v postopkih centra za socialno deloSimona Purgar, 2022 Opis: V praksi se kaže, da so otroci zelo ranljiva skupina in so žrtve številnih oblik nasilja. Naloga vsakega starša je, da morajo v vseh dejavnostih in postopkih skrbeti za otrokovo korist, da se otrok lahko razvije v celoti. Potrebno se je zavedati, da otroci niso last staršev, so imetniki pravic in se jih ne sme obravnavati kot subjekte brez čustev. Otroci, ki se znajdejo v postopkih pred državo, doživljajo zelo stresne situacije, saj končni rezultati postopkov lahko zanje pomenijo velike spremembe v nadaljnjem razvoju. Med postopki so starši po navadi fokusirani na svoje težave, tako da so menja in želje otrok, lahko tudi nehote, spregledani. Magistrsko delo je usmerjeno k raziskovanju splošnega poznavanja in uporabe Instituta Zagovorništva otrok v Sloveniji in konkretne uporabe instituta v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska. Strokovni delavci centra lahko v svojih postopkih vključijo zagovornika otrok po lastni presoji, lahko pa ga predlaga Varuh za človekove pravice Republike Slovenije. Magistrsko delo izhaja iz opažanj pri dolgoletnem delu na Centru za socialno delo Gorenjska, na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V teh postopkih se neposredno ne odloča o otrokovih pravicah, vendar se velikokrat srečamo s primeri,
ko se starši odločajo o otrokovih koristih brez upoštevanja otrokovih mnenj, ki bi bila lahko drugačna od odločitev staršev. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo poiskali odgovore na postavljena vprašanja, kot so, zakaj v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska strokovni delavci ne izberejo pogosteje možnosti postavitve zagovornika otroku, kaj vpliva na te odločitve in ali je razlog za to preslabo poznavanje Instituta zagovorništva otrok. Poskušali smo ugotoviti, ali bi se število podanih pobud za postavitev zagovornika otroku povečalo, če bi se organiziralo več izobraževanj na to temo in bi strokovni delavci pridobili več strokovnega znanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: center za socialno delo, Institut zagovorništva otrok, nasilje, postopki, otroci
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
37. Doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebamiAnita Regula, 2022 Opis: Diplomska naloga se poglobi v doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu se v prvem delu poglobimo v definicijo otrok s posebnimi potrebami in v zakone sprejete na tem področju ter kaj Republika Slovenija ponuja družinam z otroci s posebnimi potrebami. Poleg tega pa smo v dodatnih poglavjih pozornost posvetili tudi učencem s posebnimi potrebami v šolskem sitemu, kakšno obravnavo imajo, katere prilagoditve itd. Bolj poglobljeno smo se tudi posvetili šolanju na daljavo na splošno in v času epidemije covid 19. Za konec pa smo raziskali tudi področje starševstva otrok s posebnimi potrebami.
S pomočjo pol strukturiranih intervjujev smo prišli do odgovorov. Sodelovalo je 10 staršev, ki je v času šolanja na daljavo zaradi covid epidemije ostalo z otrokom/otroci doma. Z intervjuji smo prišli do odgovorov, da so starši šolanje na daljavo doživljali različno, da so se bolje počutili v vlogi starša kot učitelja, saj jim je starševska bolj znana, in pa dvomili so v lastne kompetence. Starši navajajo, da so imeli težave kot npr. upor otroka predvsem pri novostih, neposlušnost otroka, otroka so dekoncentrirali zunanji motilci, nizka psihofizična sposobnost otroka, itd. Poleg tega pa težave navajajo tudi pri organizaciji službenih obveznosti in šolanja (več) otrok na daljavo, pomankanje časa, neusposobljenost (staršev) za poučevanja otrok s posebnimi potrebami, preobremenjenosti staršev s službo, kar je vodilo v prikrajšanost otroka pri šolanju. Otrok pa si je svoj čas krajšal s telefonom ali televizijo. Pri šolskih obveznostih so si pomagali s pomočjo učitelja, prilagoditvijo prostora za učenje, omejitvijo zvokov in slik ter z aktivnostjo med izpolnjevanjem obveznosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, šolanje na daljavo, posebni programi vzgoje in izobraževanja, prilagoditve, starši otrok s posebnimi potrebami, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 57
Celotno besedilo (981,03 KB) |
38. Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19Alex Njivar, 2022 Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,18 MB) |
39. Sodobni fizioterapevtski pristopi rehabilitacije pri otrocih s cerebralno paralizoZala Seifert, 2023 Opis: Cerebralna paraliza (CP) je statično oziroma psevdoprogresivno nevrološko stanje, ki prizadene otroke in je posledica poškodbe možganov, preden se možgani popolnoma razvijejo v prenatalnem ali zgodnjem postnatalnem obdobju. Obstajajo štiri glavne vrste CP, ki odražajo nenormalnosti v različnih delih možganov, njihova posledica pa so različni simptomi. Te vrste so spastična, diskinetična, ataktična in mešana CP. Zdravljenje CP vključuje fizioterapevtsko obravnavo in različne komplementarne terapije k standardni klinični terapiji. Glavni cilj fizioterapevtske obravnave je z uporabo sodobnih fizioterapevtskih metod in tehnik otroku omogočiti samostojno življenje z izboljšanjem njegovih funkcionalnih sposobnosti. Poglobljeno poznavanje razpoložljivih sodobnih metod in postopkov o rezultatih ocenjevanja cerebralne paralize nam pomaga pri rehabilitaciji otrok in doseganju boljših rezultatov.
V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali so kombinirane fizioterapevtske terapije učinkovite pri izboljšanju gibljivosti otrok v primerjavi z eno samo tehniko rehabilitacije otrok s cerebralno paralizo. Kljub pomanjkljivi dostopni literaturi smo v diplomski nalogi s pregledom šestih raziskav preverili učinkovitost tako kombiniranih kot samostojnih metod fizioterapevtske rehabilitacije in prišli do ugotovitve, da uporaba kombiniranih sodobnih fizioterapevtskih metod rehabilitacije izboljšuje gibljivost pri otrocih s cerebralno paralizo. Oba pristopa pa navajata pozitivne rezultate pri fizioterapevtskem zdravljenju otrok s CP.
Cerebralna paraliza je zelo občutljiva in spreminjajoča bolezen, ki vsakega posameznika prizadene na različen način. Ker poznamo več oblik cerebralne paralize, je za vsako stanje bolezni potrebna izbira primerne metode zdravljenja in postavitev realnih ciljev, kar bo povečalo uspešnost fizioterapije. Z uporabo kombiniranih fizioterapevtskih metod in tehnik rehabilitacije lahko otroku omogočimo izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in samostojnejše življenje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cerebralna paraliza, sodobne terapije, fizioterapija, rehabilitacija otrok, nevrorehabilitacija
Objavljeno: 06.04.2023; Ogledov: 670; Prenosov: 128
Celotno besedilo (612,25 KB) |
40. Odvzem otrok po Družinskem zakonikuMartina Plejnšek, 2023 Opis: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 0 |
