Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskava je osredotočena na razvoj javno zasebnega modela financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občin. Podan je zgoščen pregled pomembnih raziskav na področju financiranja trajnostnega razvoja občin in inovacij. Problematike financiranja javnih storitev, ki je resno ogrozila ne samo razvoj novih projektov temveč tudi obstoječe, ni mogoče več reševati samo z razmeroma dobro koncipiranimi pravili in številnimi programi EU, ne da bi lokalnim skupnostim zagotovili model, ki bi odpravil njihove težave z idejami, pripravo in prijavo trajnostno naravnanih projektov ter njihova prizadevanja usmeril v drugačne načine financiranja, brez katerih razvoja občin ne bo mogoče zagotoviti. Kritično so analizirani najpomembnejši modeli inoviranja, pri čemer je za obravnavano področje najprimernejši hibridni model odprtih inovacij in faznega inovacijskega procesa. Dosedanje raziskave kažejo, da je organizacija inoviranja ključno odvisna od financiranja, glavni problem slovenske ureditve lokalne samouprave pa ni v razdrobljenosti občin, temveč v nepovezanosti in nesodelovanju akterjev. Oba modela inoviranja (klasični in odprti) sta dokazala učinkovitost v gospodarstvu. Ovrednotili smo njun pomen za uporabo v lokalnih skupnostih, pri čemer smo izhajali iz nujnosti analogije med pametnimi mesti in pametnimi občinami. Poudarek trajnostnega razvoja pametnih mest je z vidika koncentracije prebivalstva razumljiv, vendar pa so razvojne naloge v manjših občinah enako kompleksne. Razlika je le v manjšem in obvladljivejšem procesu, nikakor pa ne v pomembnosti ali potrebi izvajanja razvojnih nalog. V empiričnem delu smo izvedli anketo med občinami v Republiki Sloveniji in imeli 24-odstotni odziv občin, v katerih živi petina slovenskega prebivalstva. Podatki so nam omogočili vpogled v obdobje 2005–2012, anketna vprašanja pa so zajela število in vrednost projektov po vrsti financiranja, število strokovnih sodelavcev, zadolženih za pridobivanje sredstev za investicije iz programov EU, ter njihovo izkušenost, število in vrednost projektov s kakršnokoli obliko javno zasebnega partnerstva, deleže veljavnih koncesij podjetjem v večinski zasebni lasti, število investicijskih projektov, pri katerih je občina nastopala kot eden od partnerjev ter delež teh projektov. Za več kot 230 spremenljivk smo izdelali frekvenčno analizo in opisno statistiko. Ugotovili smo, da so po mnenju občin najpomembnejše produktne inovacije, sledijo jim procesne, organizacijske in marketinške. Občine so zelo slabo izkoristile možnost preoblikovanja obstoječih javnih podjetij. Z analizo variance smo testirali signifikantnost razlik v poprečjih spremenljivk, ki se nanašajo na število, vrednost ali delež projektov z različnimi načini financiranja. Kot možne vplivne faktorje smo uporabili regijo, število strokovnih sodelavcev, število izkušenejših sodelavcev, izkušnje občin z javno zasebnim partnerstvom, sodelovanje z drugimi občinami, izobrazbeni nivo strokovnih sodelavcev ter izkušnje z inovacijami. Skupno je bilo preskušeno 200 hipotez, za vsako leto posebej. Vplivi izbranih faktorjev v obravnavanem obdobju najpogosteje variirajo iz leta v leto. Razložili smo možne vzroke za različno moč faktorjev. Hibridni model inovacij ter financiranja temelji na treh vsebinsko nekoliko različnih variantah, ki smo jih poimenovali klasično javno zasebno partnerstvo, crowdfunding in EU funding. Model ustvarja tri različne možnosti tako za financiranje kot tudi za izvajanje projekta s sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev v različnih kombinacijah zasebnega in javnega financiranja in izvajanja inovacijskih projektov. Njegova začetna struktura pa temelji na tesnem sodelovanju z uporabniki javnih storitev. Fazni model smo variantno dogradili z javnimi naročili in javno zasebnim partnerstvom ter ga predstavili v več diagramskih tehnikah. Model omogoča enostaven zajem projektnih idej, ocenjevanje ustreznosti koncepta inovacije, ocenjevanje izvedljivost idej, spremljanje realizacije ter postprojektno evalvacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inovacije, pametne občine, trajnostni razvoj, javno zasebno partnerstvo
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4060; Prenosov: 168
Celotno besedilo (5,15 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko sklepanja pametnih pogodb in se dotika tudi nekaterih drugih pravnih dilem veriženja tehnologije blokov na splošno. Temeljno se delo ukvarja z vprašanjem primernosti pametnih pogodb za uporabo v vsakdanjem pravnem prometu. V pomoč pri odgovoru avtor potrdi hipotezo, da s primerno uporabo tehnologija veriženja blokov predstavlja varen način sklepanja pravnih poslov. Tveganja izhajajo predvsem iz napačne uporabe ali pomanjkanja znanja in ne iz lastnosti tehnologije same. Verjetno so v tem trenutku pametne pogodbe še vedno preveč zapletene za vsesplošno uporabo. Izziv tako ni le učinkovita in pravno skladna, ampak tudi uporabniku dovolj prijazna tehnološka rešitev. Pametne pogodbe se lahko (in tudi se) na nekaterih področjih civilnega prava brez omejitev uporabljajo že danes. To jim omogoča predvsem načelo zasebne avtonomije, ki pa je, kot vemo, omejeno s kogentnimi predpisi. Na tem mestu nove tehnologije trčijo ob obstoječo pravno ureditev, ki iz različnih razlogov (npr. varovanje pravne varnosti, potrošnikov, osebnih podatkov itd.) deluje omejujoče. Če bomo želeli izkoristiti vse prednosti in priložnosti, ki jih ponujajo pametne pogodbe in veriženje blokov, bo potrebno do določene mere prilagoditi tudi zakonodajo. V precejšnjem delu potrebne spremembe niti ne bi bile drastične in bi bilo potrebno zgolj natančneje določiti izvajanje obstoječih norm. Izzivi, ki stojijo na poti, pa pravnikov ne smejo odvrniti od iskanja načinov primerne uporabe. Pametne pogodbe,zapisane v nespremenljivi in razpršeni verigi blokov,namreč lahko prinesejo veliko konkurenčno prednost in prihranke za gospodarstvo ter so korak naprej v razvoju pogodbenega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pametne pogodbe, veriženje blokov, virtualne valute
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 3728; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,07 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pametno in energetsko varčno naselje, pametne inštalacije, sončne elektrarne, gradnja, varčevanje
Objavljeno: 06.12.2023; Ogledov: 208; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,20 MB)