11. “Popolna” demokracija v času pandemijeNina Šuhel Teraš, 2021 Opis: Glavna tema diplomske naloge je demokracija v času pandemije. Namen dela je ugotoviti, ali
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Za izdelavo diplomske naloge je uporabljen deduktivni pristop. Raziskava je izvedena s
pomočjo vprašalnika, ki je razdeljen na dva dela:zaupanje v medije ter stanje demokracije v
Sloveniji zaradi pandemije. V prvem delu diplomske naloge je predstavljenih nekaj teorij
pojmov, kot so demokracija, epidemija, pandemija, demokratični indeks ter nacionalni interes.
Prav tako sta v teoretičnem delu predstavljeni že predhodno izvedeni raziskavi o zaupanju v
medije, kateri sta opravili agenciji Valicon in Mediana.Predstavljena je tudi prezentacija
demokratičnega indeksa Slovenije v medijih. V empiričnem delu diplomske naloge je z
vprašalnikom preverjeno in izmerjeno zaupanje ljudi v spletne in televizijske medije ter
mnenje ljudi o stanju demokracije v Sloveniji zaradi pandemije. V zaključnem delu diplomske
naloge je ugotovljeno, da verodostojnost medijev upada; s tem upada tudi zaupanje v medije.
Prav tako je ugotovljeno, da imajo anketiranci zaradi epidemije in medijevslabo predstavo o
demokratičnosti Slovenije.S pomočjo vprašalnika je ugotovljeno, da anketiranci večinoma
verjamejo informacijam medijev o stanju demokracije v Sloveniji. S tem je potrjeno, da
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, epidemije, zaupanje v medije, demokratični indeks, COVID- 19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
12. Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021Edwina Muratović, 2021 Opis: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,46 MB) |
13. |
14. |
15. Pravica do združevanja kot temeljna človekova pravica v času COVIDA-19Matej Bračun, 2022 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: COVID-19, pravice, pandemija COVID-19, pravice do zbiranja, pravice do združevanja, ustavna presoja, policijska pooblastila, sorazmernost, pandemija
Objavljeno: 24.10.2022; Ogledov: 625; Prenosov: 51
Celotno besedilo (808,32 KB) |
16. Vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju gospodarstvaNeli Pisek, 2022 Opis: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike.
Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor
Objavljeno: 29.10.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,24 MB) |
17. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepovKatja Krivograd, 2022 Opis: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,08 MB) |
18. |
19. Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19Boris Obolnar, 2023 Opis: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,93 MB) |
20. Vpliv pandemije Covid-19 na finančne trge in trgovanje s finančnimi instrumentiLuka Albreht, 2023 Opis: Leta 2020 je pandemija covida-19 zaustavila svet in s tem vplivala na finančne trge. V diplomskem delu smo analizirali njen vpliv na glavne svetovne delniške indekse, kot so S&P 500, DOW Jones, NASDAQ, DAX in Hang Seng. Pandemija je povzročila začasen padec vrednosti indeksov, vendar so se ti do konca leta 2020 že povrnili na prvotno raven zaradi intervencij centralnih bank in vlad. S pomočjo ankete smo ugotovili, da se je trgovanje s finančnimi instrumenti v času pandemije povečalo, saj so fluktuacije na trgih pritegnile nove vlagatelje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: covid-19, pandemija, finančni trgi, delniški indeksi, frekventnost trgovanja
Objavljeno: 26.08.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,41 MB) |
