Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje poklicne identitete učiteljev med pandemijo covida-19
Gregor Knežič, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poklicna identiteta, učitelji, doživljanje, pandemija covida-19, odnosi
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (763,49 KB)

2.
Motivacija na delovnem mestu v času pandemije v proizvodnih podjetjih
Kaja Škabar, 2022

Opis: V vsakem človeku se skriva razlog, zakaj dela. Ta razlog je motivacija, ki se lahko med posamezniki zelo razlikuje. Diplomsko delo obravnava motivacijo na delovnih mestih v času pandemije COVIDA-19. Zanimalo nas je, kako je pandemija COVIDA-19 vplivala na pomembnost različnih motivacijskih dejavnikov pri zaposlenih v komercialnih oddelkih proizvodnih podjetij. Ugotovili smo, da pandemija na motivacijo zaposlenih ni močno vplivala, saj zaposlene večinoma motivirajo isti dejavniki kot prej. Najpomembnejši motivacijski dejavnik še vedno ostaja plača. Ugotovili smo še, da je motiviranje zaposlenih naloga managerjev in da mora biti strategija nagrajevanja točno določena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, motivacija na delovnem mestu, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, pandemija COVIDA-19, organizacije, zaposleni
Objavljeno: 10.08.2022; Ogledov: 603; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

3.
Analiza vpliva pandemije Covid-19 na trg polimerov v gradbeništvu
Sašo Seljak, 2022

Opis: Vsaka kriza, ki se pojavi, je v nečem posebna. Pandemija covida-19, katero pravkar občutimo, je prav posebna zaradi svojega izvora, obsega in hitrosti, s katero se je začela širiti po celem svetu je razkrila je mnogo slabosti sodobne družbe. Napovedovanje kriz bo v prihodnjih letih in desetletjih zagotovo predstavljalo enega večjih izzivov za vse ekonomiste, predstavljalo bo bistven faktor zagotavljanja trajnosti ter zanesljivosti svetovnega gospodarstva. V primeru primeru polimerov bo v prihodnjih letih potrebno stopiti še korak dalje v smeri nadomeščanja primarne surovine z različnimi reciklati. Po eni strani bi lahko zagotovili manjšo odvisnost od proizvajalcev polimerov, po drugi strani pa bi gospodarstvo usmerili k nizkoogljični in krožni preobrazbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pandemija covida-19, kriza, polimeri, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 30.09.2022; Ogledov: 472; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

4.
Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja
Maruša Gorišek, 2022

Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve. V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije. Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v različnem obsegu in na različne načine. Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19. Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke. Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh