1. |
2. |
3. |
4. Raziskava računalniške in informacijske pismenosti v PosavjuVlado Škvorc, 2011 Opis: Obravnavana vsebina sodi v področje računalništva in informatike. Opredeljuje, kako z računalniki učinkovito izrabljati informacije in vire na internetu, predpogoj pa je informacijsko pismena oseba. Raziskava računalniške in informacijske pismenosti v Posavju je toliko bolj pomembna, saj se je na območju občine Krško končal projekt umestitve širokopasovnega optičnega omrežja v dolžini 218 kilometrov, del dostopa do interneta pa bo po predvidevanju urejen z brezžičnim omrežjem. Namen projekta je odpraviti območja, kjer ni zagotovljenega dostopa do interneta in zajema 100 naselij (od 157) oziroma 3.270 (od 9.152) gospodinjstev. Umestitev komunikacijskih poti v okolje pa ni končni pokazatelj uspeha, je rezultat dolgoletnega načrtnega in usmerjenega vlaganja v izboljšanje informacijske pismenosti posameznikov ali skupin, kar tudi izhaja iz ugotovitev magistrske naloge. Informacijska pismenost je namreč najvišja stopnja pismenosti in v največji meri podpira družbeno-gospodarski razvoj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacijska pismenost, računalniška pismenost, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, medmrežje, internet, standardi informacijske pismenosti
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 2990; Prenosov: 149
 Celotno besedilo (2,81 MB) |
5. Izboljšanje računalniške pismenosti na podeželjuHelena Čebulin, 2012 Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je bil raziskati stanje računalniške pismenosti na podeželju. Zanimala nas je predvsem razlika med podeželskim in preostalimi naselji pri uporabi IKT. Tako smo predstavili rezultate Ankete o uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij v letu 2010 (SURS) o tem, ali imajo gospodinjstva računalnik in internet, v kolikšni meri ga uporabljajo, kdaj so se nazadnje udeležili izobraževanja, povezanega z računalniškim opismenjevanjem, kako so ozaveščeni glede varnosti pri uporabi IKT. Za podrobnejše spoznavanje potreb podeželskega prebivalstva in njihovih morebitnih težav, ki izvirajo iz pomanjkljive računalniške pismenosti, pa smo k sodelovanju povabili štiri osebe iz okolice Šentjurja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V zaključku smo na podlagi gornjih ugotovitev oblikovali idejni program, primeren za izboljšanje računalniške pismenosti na
podeželju, ki bi temeljil na vzpostavitvi spletnega mesta Mreža kmetij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: IKT, informacijsko-komunikacijska tehnologija, podeželjsko prebivalstvo, računalniška pismenost
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 3430; Prenosov: 126
Celotno besedilo (27,57 MB) |
6. Digitalna pismenost in bralno-učne navade osnovnošolcevGregor Gošnik, 2018 Opis: V raziskavi smo proučevali korelacijo med nivojem digitalne pismenosti in bralno učnimi navadami osnovnošolcev na podeželskih šolah Podravske statistične regije v Sloveniji. Predstavili smo teoretično podlago in modele za merjenje digitalne in bralne pismenosti. Na osnovi teoretičnega modela digitalne pismenosti DCA ter modela mednarodne raziskave bralne pismenosti PISA smo pripravili vprašalnik, ki so ga osnovnošolci reševali. Ugotovili smo, da imajo osnovnošolci z višjimi rezultati na področju digitalne pismenosti statistično značilno bolj razvite bralne navade in bolj pogosto berejo tiskane medije kot njihovi vrstniki. Ugotovili smo tudi, da bolj digitalno pismeni osnovnošolci pogosteje uporabljajo splet kot glavni vir informacij in tudi bolj preverjajo zanesljivost informacij, pridobljenih s spleta. Statistično značilen vpliv nivoja digitalne pismenosti na uporabo učinkovitejših učnih navad pa smo samo delno potrdili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalna pismenost, okvir DCA, bralna pismenost, učne strategije, osnovna šola
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 3223; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Medijska pismenostMaja Kuralt, 2017 Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,65 MB) |
