Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na visokošolskem zavodu
Damjana Zupan, 2010

Opis: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih. To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji. V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 810; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (962,22 KB)

5.
6.
7.
Dobro počutje zaposlenih v organizacijah v Sloveniji
Kaja Bobič, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dobro počutje, delovno mesto, skrb za zdravje, ravnovesje, preprečevanje stresa, delovni pogoji, zaposleni, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 1237; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Strategije zmanjševanja stresa pri zaposlenih v izbrani proizvodni organizaciji
Natalija Košmerl, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, strategije, organizacije, dobro počutje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (893,01 KB)

9.
Vpliv zdravljenja zasvojenosti na osebno rast uporabnikov v terapevtski skupnosti društva projekt človek – sopotnica
Nastja Primožič, 2021

Opis: Temo diplomske naloge zasvojenost smo izbrali, ker se nam zdi precej aktualen problem današnjega časa. Z zasvojenostjo se zaradi različnih dejavnikov srečuje vsak dan več ljudi. Posamezniki, ki se zavejo problema zasvojenosti, se pogosto odločijo, da pomoč poiščejo v neprofitnih organizacijah, namenjenih zdravljenju zasvojenosti. V diplomski nalogi preverjamo, kako zdravljenje zasvojenosti v terapevtski skupnosti Sopotnica vpliva na osebno rast uporabnikov. Preverili smo, kako so se spreminjale delovne navade, strategije reševanja problemov in počutje uporabnikov tekom zdravljenja. Vzorec raziskave predstavljajo trije uporabniki, ki so v terapevtsko skupnost vključeni že najmanj deset mesecev. Uporabnike, ki imajo za sabo že nekajmesečno bivanje v skupnosti, smo izbrali z namenom, da bi preverili kakšne spremembe so dosegli od začetka zdravljenja do danes. Kot metodo raziskovanja smo uporabili intervju. Ugotovili smo, da kljub težkim začetkom v skupnosti, uporabniki vidijo in cenijo svoj napredek. Vsi sodelujoči v raziskavi poročajo o drastičnem izboljšanju počutja, boljšem spoprijemanju s problemi ter dobro izoblikovanimi delovnimi navadami. Intervjuvanci poročajo, da jim je zdravljenje v terapevtski skupnosti omogočilo globlji pogled vase. Poleg tega so se prvič soočili s samorazkrivanjem s pomočjo terapevtov v skupnosti. V terapevtski skupnosti so s souporabniki vzpostavili pristen, odprt in zaupanja vreden odnos. Po njihovem mnenju jih je program terapevtske skupnosti dobro pripravil za reintegracijo v družbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zasvojenost, odvisnost, droge, terapevtska skupnost, osebna rast, počutje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Interes državljanov Republike Hrvaške in Republike Slovenije za psihosocialno svetovanje v naravi
Vida Kezele, 2022

Opis: V teoretičnem delu naloge je podrobno razloženo, kaj je psihosocialno svetovanje in kakšna je razlika med navadnim psihosocialnim svetovanjem in tistim, ki se izvaja v naravi. Poudarek je na teorijah in raziskavah, ki dokazujejo povezavo med človeško psiho in telesom. Posebej je pojasnjeno, kako narava in hoja vplivata na psiho in telo. Navedeni so potencialni izzivi in prednosti psihosocialnega svetovanja v naravi. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati raziskave o interesu ljudi za psihosocialno svetovanje v naravi in njihovem odnosu do le-tega. Izvedena raziskava je kvantitativna, raziskovalno območje pa zajema dve državi – Hrvaško in Slovenijo. Raziskava je bila opravljena ob spoštovanju vseh etičnih načel in človekovih pravic. Pri statistični analizi so bili uporabljeni parni T-test, Fischerjev natančni test in frekvenčni prikaz podatkov. Spletni vprašalnik, ki smo ga pripravili za namen te raziskave, je izpolnilo 156 anketirancev. Rezultati kažejo, da bi 86,5 % anketirancev želelo poskusiti s psihosocialnim svetovanjem v naravi. Po vsaj pol ure bivanja v naravi se anketiranci počutijo bolj umirjeni (92 %), občutijo manj stresa (87 %), manj tesnobe (68 %) in so bolj optimistični pri razmišljanju o življenjskih izzivih (62 %). Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna razlika v stopnji umirjenosti, stresa, tesnobe in optimizma pred in po bivanju v naravi. Ta raziskava kaže na potrebo po razširitvi ponudbe v kategoriji zagotavljanja psihološke pomoči. Predlagamo uvedbo zagotavljanja psihološke pomoči v naravnem okolju med sprehodom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialno svetovanje, svetovanje v naravi, psihološko dobro počutje, psihofiziologija, duševno zdravje, narava, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 401; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (949,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh