31. |
32. |
33. Najemna pogodbaSara Okorn, 2020 Opis: Notarski zapis ima učinek javne listine in je neposredno izvršljiv, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano. Notarski zapis sestavi notar, kadar stranke želijo večjo pravno varnost. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, vendar za sklepanje ni z zakonom predpisane oblike (lahko so sestavljeni kot zasebna listina ali pa v notarskem zapisu). Stranke se same odločijo, v kakšni obliki bo najemna pogodba sestavljena, prav tako se same dogovorijo glede vsebine. Najemna pogodba mora vsebovati sestavine, ki so določene z zakonom. Stranke najemnega razmerja se ravno zaradi teh dveh značilnosti notarskega zapisa vedno pogosteje odločajo za sklepanje najemnih pogodb v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pogoji za neposredno izvršljivost do določenosti obveznosti, zapadlost terjatve in dolžnikovo soglasje z izvršljivostjo. Če najemnik prostovoljno ne izpolni svoje obveznosti (plačilo najemnine in stroškov, izselitev iz prostora najema), lahko najemodajalec s tožbo zahteva izpolnitev svoje terjatve. Če je najemodajalec uspešen s tožbo, lahko na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe predlaga izvršitev. Vendar sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi drugih izvršilnih naslovov in ne le na podlagi sodnih odločb. Med izvršilne naslove spada tudi izvršljiv notarski zapis.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neposredna izvršljivost, najemne pogodbe, notarski zapisi, najemodajalci, najemniki, zasebne listine, javne listine
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 2068; Prenosov: 189
 Celotno besedilo (592,04 KB) |
34. Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danesJaka Sočič, 2020 Opis: Avtorsko pravo je relativno mlada pravna panoga, kljub temu da lahko, v primerjavi z drugimi pravnimi panogami, njegove zametke zasledimo tudi v precej oddaljeni preteklosti. Namen avtorskega prava je varovanje avtorja, fizične osebe, ki je ustvarila neko avtorsko delo. Njegov temelj je ustvarjalni akt, na podlagi katerega avtorju pripada avtorska pravica po sami naravi. Diplomsko delo z naslovom Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes je raziskava avtorske zakonodaje, ki se je na slovenskem ozemlju s časom spreminjala. V diplomskem delu so med seboj primerjani zakoni, ki so veljali od konca 19. stoletja pa vse do leta 1995, ko je bil sprejet Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer na področju trajanja in dedovanja avtorskih pravic, razvoja avtorskega dela, avtorske pogodbe in avtorskega dela iz delovnega razmerja. Glede na obravnavano temo diplomsko delo temelji na sistematičnem iskanju in preučevanju domače in tuje literature, navezujoče se na področja, ki so bila preučevana. Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda raziskovalnega dela, in sicer na podlagi knjig, internetnih virov in člankov, ki se navezujejo na obravnavano temo. V diplomskem delu je, v povezavi s sistematično, uporabljena tudi metoda zgodovinske razlage in na podlagi tega opisan razvoj avtorskega prava ter vpliv sodobnega časa in tehnologije na avtorsko pravico.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, avtorske pogodbe, avtorsko delo, dedovanje avtorskih pravic
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1469; Prenosov: 122
Celotno besedilo (795,89 KB) |
35. Izstop države članice iz Evropske unijeAldijana Ahmetović, 2020 Opis: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1419; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,09 MB) |
36. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbencaBogdan Muren, 2020 Opis: Magistrsko delo obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Učinkovito, odzivno in dobro delujočo državno upravo lahko zagotovimo z zaposlitvijo strokovno najbolj usposobljenih in kompetentnih javnih uslužbencev. Samo dovolj izobraženi in strokovno usposobljeni javni uslužbenci bodo sposobni dosegati pričakovane rezultate dela, ki morajo biti ustrezno vnaprej določeni. V magistrskem delu smo raziskali in predstavili mednarodne in nacionalne pravne vire, ki urejajo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Podrobneje smo predstavili načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delavce in ločeno za javne uslužbence. Poseben poudarek smo posvetili določbam, ki urejajo procesna opravila redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo ankete raziskali dejavnike, ki vplivajo na doseganje pričakovanih rezultatov dela in dejavnike, ki ovirajo izvedbo postopkov redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Magistrsko delo predstavlja prispevek k znanosti in stroki, saj nudi podrobno predstavitev postopka oziroma procesnih opravil, ki zagotavljajo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V magistrskem delu so predstavljene tudi ugotovitve empirične raziskave, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju obravnavane tematike in jih je mogoče uporabiti za nadaljnja raziskovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno pravo, javna uprava, javni uslužbenci, uslužbensko pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, nesposobnost zaposlenih, anketni vprašalniki, statistični podatki, analize podatkov, magistrska dela
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1456; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,35 MB) |
37. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike SlovenijeTijana Pejović, 2021 Opis: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1017; Prenosov: 100
Celotno besedilo (754,35 KB) |
38. Razmerje med neizpolnitvijo in izpolnitvijo z napakoJakob Elikan, 2021 Opis: Diplomsko delo obravnava tradicionalno polemično vprašanje v kontinentalnih pravnih ureditvah, ko dolžnik namesto dogovorjenega izpolni nekaj drugega, kar ne ustreza premetu pogodbe (aliud). V praksi pa je včasih sila težko presoditi, ali gre res za drug predmet ali pa je predmet sicer pravi, samo nekoliko slabši (peius). Dilema klasičnih rimskih pravnikov, ali je skisano vino še vedno vino, je v nekaterih ureditvah – tudi v slovenski – še vedno aktualna, saj se v kazuistiki še vedno pojavljajo tovrstni primeri. Teoretično izhodišče slovenske ureditve je, da gre v primerih aliuda za neizpolnitev v smislu zamude. Obligacijski zakonik sledi teoriji kavze (causa), kjer je pomembno vprašanje, kaj je bil namen pogodbe in če izpolnitev v tem pogledu ustreza zavezi iz pogodbe. Sodna praksa temu (še) sledi. Del novejše teorije kot pragmatično zastopa stališče, da je prevzem izpolnitve tista kritična točka, do katere ima upnik še možnost izbire, ali bo uveljavljal sankcije zaradi aliuda ali zaradi peiusa. V skrajni posledici lahko oba instituta pripeljeta do razdora pogodbe, vendar se pomembno razlikujeta v rokih zastaranja oziroma prekluzije ter predpostavkah, zlasti glede pravočasnega grajanja napak. Med ugotovitvami dela je, da v slovenski civilistični teoriji obstajajo pomisleki glede trenutno veljavne normativne ureditve razmerja aliud-peius, ni pa enotnega pogleda na možne rešitve. Pričakovati je, da bo s časom prišlo do transplantacije nove nemške ureditve ali pa bo Slovenija ubrala lastno smer razvoja, ki jo bo narekovala zlasti sodna praksa skozi prizmo trenutka prevzema (napačne) izpolnitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obligacijsko pravo, kršitev pogodbe, neizpolnitev, izpolnitev z napako, odškodnina
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 49
Celotno besedilo (450,06 KB) |
39. |
40. Mednarodno pravo med hladno vojnoJan Kaučič, 2021 Opis: Diplomsko delo predstavlja razvoj mednarodnega prava v obdobju hladne vojne. Da lahko bralec razvoj mednarodnega prava bolje razume, je opisan še kratek razvoj mednarodnega prava po različnih obdobjih, ki sežejo nazaj vse do antičnih časov ter se končajo pri začetku obdobja hladne vojne. Opisani so tudi formalni viri prava, saj imajo mednarodne pogodbe, sklenjene v obdobju hladne vojne, ključno vlogo pri razvoju mednarodnega prava. Naloga vsebuje kratek opis mednarodnih odnosov med hladno vojno, da je bralec seznanjen s sovražnim odnosom med kapitalizmom in komunizmom in kako je to vplivalo na preostale države, ki so bile vpletene v konflikt. Namen diplomske naloge je nasprotovati mnenju mnogih, da je hladna vojna obdobje mirovanja mednarodnega prava zaradi trenj med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so znatno otežila sodelovanje med narodi. Medtem ko se je razvoj mednarodnega kazenskega prava v celoti zaustavil vse do konca hladne vojne, so grozote druge svetovne vojne vzbudile velik interes za razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava, ki so ga v celoti sprejele skoraj vse države sveta. V diplomski nalogi bom preko mnogih mednarodnih pogodb, ki so bile sklenjene v času hladne vojne, dokazal bistven razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava ter mednarodnih človekovih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, hladna vojna, mednarodne pogodbe, človekove pravice, diplomatsko pravo
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 637; Prenosov: 72
Celotno besedilo (498,69 KB) |
