101. |
102. |
103. |
104. |
105. Problematika dodeljevanja službenih stanovanj v najem uslužbencem policijeGregor Majerič, 2020 Opis: Magistrsko delo celostno obdela pravno-formalno ureditev dodeljevanja službenih stanovanj državnim uslužbencev in upravičencem v sklopu dodeljevanja stanovanj iz fonda Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Cilj dela je širše predstaviti zakonodajo in ureditev dodeljevanje neprofitnih stanovanj ter nadalje predstaviti ureditev dodeljevanja službenih stanovanj uslužbencev državnih organov in jih primerjati s pogoji, pod katerimi stanovanja najemajo uslužbenci policije. Tako je v prvem delu predstavljena stanovanjska politika Republike Slovenije v skladu z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025, predvsem v kontekstu možnosti, ki jih Republika Slovenija v skladu z zastavljeno stanovanjsko politiko omogoča pri oddaji neprofitnih stanovanj. Najprej je tovrstna tematika predstavljena širše, splošno, nato pa se posveti ožji analizi oddaje neprofitnih stanovanj uslužbencem v javni upravi ter nadalje vsebinsko še posebej podrobneje problematiki najema službenih stanovanj uslužbencem policije. Nadalje so predstavljeni ukrepi, ki bi zagotovili ustreznejšo stanovanjsko politiko, ki bi uslužbencem policije omogočila kvalitetnejše in ugodnejše pogoje za bivanje. Sklepni del magistrskega dela je namenjen analizi ugotovitev, tudi na podlagi opravljene primerjave s primerljivimi drugimi državnimi uslužbenci ter primerjavi z ureditvijo tovrstne problematike v Republiki Avstriji, pri čemer so ključni in najbolj relevantni podatki pridobljeni iz študije primera in izvedbe dveh polstrukturiranih intervjujev, pridobljenih s pomočjo metode spraševanja in metode študija primera. Glavne ugotovitve in uporabnost rezultatov so nato zbrane v zaključku dela, kjer so delno oz.v celoti tudi potrjene zastavljene hipoteze, katere smo preverjali s pomočjoraznih metod. Razultati kažejo, da je področje upravljanja službenih stanovanj in pogoji, pod katerimi uslužbenci policije stanovanja najemajo, pomanjkljivo in potrebno dopolnitve.V zaključku so zato podani predlogi za izboljšanje stanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stanovanjski sklad, neprofitna stanovanja, stanovanjska politika, javni uslužbenci, policija
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1705; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (923,30 KB) |
106. Potek postopka s posebnim poudarkom na pravici do povračila stroškov in škode v predkazenskem in kazenskem postopkuMilovanka Šilec, 2020 Opis: V Sloveniji smo priča nenehnim spremembam kazensko procesne zakonodaje, še več, le nekaj mesecev po sprejetju posameznih pravnih norm je bila zoper te že sprožena ustavnopravna presoja, ki v začetni fazi terja zadržanje izvrševanja, kasneje pa običajno privede do razveljavitve in posledično do dolžnosti zakonodajalca, da jih vnovično, skladno z ustavo, uredi. Vsakdo se lahko, sleherni dan, znajde v (pred)kazenskem postopku kot osumljena oseba ali kot priča. Prav zaradi navedenega predstavimo, kdaj policija uvede postopek zoper osebo, t. i. osumljenca, in kakšne ukrepe lahko nato zoper to osebo izvaja, ter kaj pomeni, če policija povabi osebo v svoje prostore, da ji pove nekaj o storjenem kaznivem dejanju. V magistrskem delu predstavimo tudi pravice, ki jih uživa posameznik znotraj predkazenskega postopka, ter aktualne zakonske določbe glede nastalih stroškov, možnosti njihovega povračila ter morebitne nastale škode. V zaključnem poglavju podamo bralcu odgovor, ali ima po trenutno veljavni zakonodaji oseba, ki jo je policija obravnavala kot storilca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v nadaljevanju pa je državni tožilec zoper njo zavrgel kazensko ovadbo, pravico do povračila nastalih stroškov in škode. Podamo odgovor, ali ima oseba, ki jo policija povabi na zbiranje obvestil o storjenem kaznivem dejanju, pravico do povrnitve stroškov in škode, ki jih je utrpela zaradi vabljenja. Bralec dobi tudi odgovor, ali obstoječe določbe Zakona o kazenskem postopku zagotavljajo varstvo do rehabilitacije, kot je to določeno v 30. členu Ustave Republike Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: (pred)kazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, odškodninska odgovornost države, Državno odvetništvo
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1635; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,15 MB) |
107. Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krizeLea Mašič Pernuš, 2020 Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1905; Prenosov: 144
Celotno besedilo (13,46 MB) |
108. Pravica do zasebnosti pri prikritih preiskovalnih ukrepih policijeNastja Fuks, 2021 Opis: Pravica do zasebnosti je ena izmed osebnostnih pravic, urejenih v 35. členu Ustave Republike Slovenije. Kot temeljna človekova pravica uživa ustavno varstvo, zavarovana pa je tudi z nacionalnimi in mednarodnimi institucijami oziroma akti. Posameznika varuje pred vsakršnimi posegi državne oblasti in javnosti v njegovo življenje. Govorimo o delu človekovega obstoja, ki mora zavoljo pravilnega razvoja posameznikove osebnosti in ohranitve duševnega miru ostati zunaj sfere družbenega nadzora. Ima absolutni značaj, kar pomeni, da učinkuje zoper vsakogar (erga omnes), ki bi neupravičeno posegel vanjo. Hiter razvoj tehnologije, ki je značilen za sodobno družbo, pa uvaja bolj ali manj izdelane oblike nadzorovanja, s katerimi je mogoče slikovno in zvočno opazovati tako širšo javnost kot posameznike. Policija kot državni organ, ki preiskuje kriminalna dejanja in uporablja omenjena sredstva, ima tako na voljo prikrite preiskovalne ukrepe za odkrivanje vseh oblik kriminala. Najpomembnejši značilnosti prikritih preiskovalnih ukrepov sta tajnost izvajanja in močan poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ter s tem tudi v ustavno pravico do zasebnosti. Prikriti preiskovalni ukrepi veljajo za tista policijska pooblastila, ki najgloblje in najintenzivneje posegajo v človekovo pravico do zasebnosti, zaradi česar je dopustnost takšnega posega izključno odvisna od presoje posameznega sodišča.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopek, policija
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 1466; Prenosov: 0 |
109. (Ne)enak položaj žensk v slovenski policijiTomaž Pavček, 2011 Opis: Z magistrsko nalogo smo poskušali opozoriti na prisotno diskriminacijo oziroma neenako
obravnavanje in neenak položaj med spoloma v družbi. Namen pa je bil tudi osvestiti in ne
pozabiti na položaj žensk v naši družbi, ki je bil še nedolgo nazaj diskriminiran in zaničevan v
primerjavi z moškim spolom. Na položaj, ki je že skoraj stereotipno pripadal novorojeni
dojenčici, in na položaj, ki se je predvsem po zaslugi nenehnega boja žensk za uveljavitev
svojih pravic in težnje po spolni enakosti, uveljavil v zadnjih desetletjih oziroma se še
oblikuje in približuje absolutnemu spolnemu enačaju.
V magistrski nalogi smo se skoncentrirali na spolno (ne)enakost v slovenski policiji in
poskušali ugotoviti značilnosti položaja pooblaščenih uradnih oseb ženskega spola,
zaposlenih v slovenski policiji. Ugotoviti smo hoteli, ali je v slovenski policiji prisotna
neenakost med spoloma, in ali je, glede na številčno dominantnost, moški spol dominanten
tudi pri vprašanju spolne privilegiranosti. Tako smo predvsem z uporabo kadrovskih evidenc
slovenske policije in kvantitativnim delom raziskave poskušali posneti stanje v slovenski
policiji na obravnavanem področju ter zajeti in identificirati tudi nekatere podatke ter
ugotovitve širšega spektra, ki nakazujejo oziroma prikazujejo slovensko policistko in njen
položaj v policijski organizaciji.
Naloga je sestavljena iz osmih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje v
katerem govorimo o enakopravnosti, diskriminaciji in enakosti. V tretjem poglavju omenjamo
pravno ureditev enakosti spolov, v četrtem pa opisujemo zgodovinski položaj žensk po svetu.
O zaposlovanju žensk v policijskih vrstah ter njihovih policijskih združenj govorimo v petem
poglavju. V šestem poglavju predstavimo organizacijo slovenske policije, metodologijo naše
naloge ter pridobljene rezultate, na podlagi katerih smo lahko opredelili dejavnike, ki kažejo
na neenakost med spoloma v slovenski policiji. Prav tako predstavimo položaj žensk v
angleški policiji. S sklepom, v katerem smo prišli do zaključka, da položaj žensk v slovenski
policiji ne moremo označiti za slabšega od položaja povprečne ženske v slovenski družbi,
zaključimo sedmo poglavje. V osmem poglavju navajamo uporabljeno literaturo in vire.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, enakost, položaj žensk, slovenska policija, organizacija slovenske policije, zaposlitvena struktura, policistke
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 57
 Celotno besedilo (0,00 KB) |
110. Mednarodno policijsko sodelovanje pri odkrivanju organiziranega kriminalaBorut Franc, 2020 Opis: Nacionalni varnostni sistem Republike Slovenije je harmoniziran s pravnim redom Evropske unije in proaktivno naravnan tako, da se zagotovi vsem ljudem v približno enakem obsegu varnost. Države članice EU so s sprejetjem političnih, zakonodajnih in organizacijskih ukrepov ustvarile okolje, v katerem so tako nacionalne kot mednarodne institucije zgradile sistemski in izvedbeni koncept zaščite pred grožnjo, ki jo varnosti s svojo dejavnostjo predstavlja organiziran kriminal. Mednarodno in medinstitucionalno skupno delo pri odkrivanju organiziranega kriminala, kot dinamičnega in zapletenega varnostnega pojava, se tako odraža pri skupnem planiranju in izvajanju ukrepov v agencijah, institucijah ter državah članicah Evropske skupnosti kot zunaj nje. Ključno vlogo pri omenjenih projektih ima s pripravo ocene ogroženosti zaradi hudih oblik organiziranega kriminala, zagotavljana upravne in logistične podpore projektom, kakor tudi s spremljanjem napredka pri teh projektih Evropski policijski urad oz. EUROPOL. Nacionalni varnostni organi so pri svojem delu vezani na spoštovanje nacionalne zakonodaje in pravnega reda posameznih držav. Pri izvajanju pooblastil so zlasti pri preiskovanju in odkrivanju organizirane kriminalitete na mednarodni ravni pogosto omejeni s pristojnostjo in območjem delovanja. Različne pravne ureditve v različnih državah, ki pri preiskavah povezanih z organiziranim kriminalom sodelujejo ter različnimi nacionalni interesi in nenazadnje različno organizacijsko strukturo organov pregona otežujejo medsebojno policijsko sodelovanje. Sodelovanje vladnih služb s službami privatnega sektorja, pogostejša izmenjava informacij in izkušenj med operativno, akademsko in drugo zainteresirano javnostjo ter aktivnejše vključevanje zasebnega sektorja, postajajo nuja za obvladovanje organiziranega kriminala
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, varnost, mednarodno sodelovanje, organiziran kriminal
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1344; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,19 MB) |
