Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo celostno obdela pravno-formalno ureditev dodeljevanja službenih stanovanj državnim uslužbencev in upravičencem v sklopu dodeljevanja stanovanj iz fonda Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Cilj dela je širše predstaviti zakonodajo in ureditev dodeljevanje neprofitnih stanovanj ter nadalje predstaviti ureditev dodeljevanja službenih stanovanj uslužbencev državnih organov in jih primerjati s pogoji, pod katerimi stanovanja najemajo uslužbenci policije. Tako je v prvem delu predstavljena stanovanjska politika Republike Slovenije v skladu z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025, predvsem v kontekstu možnosti, ki jih Republika Slovenija v skladu z zastavljeno stanovanjsko politiko omogoča pri oddaji neprofitnih stanovanj. Najprej je tovrstna tematika predstavljena širše, splošno, nato pa se posveti ožji analizi oddaje neprofitnih stanovanj uslužbencem v javni upravi ter nadalje vsebinsko še posebej podrobneje problematiki najema službenih stanovanj uslužbencem policije. Nadalje so predstavljeni ukrepi, ki bi zagotovili ustreznejšo stanovanjsko politiko, ki bi uslužbencem policije omogočila kvalitetnejše in ugodnejše pogoje za bivanje. Sklepni del magistrskega dela je namenjen analizi ugotovitev, tudi na podlagi opravljene primerjave s primerljivimi drugimi državnimi uslužbenci ter primerjavi z ureditvijo tovrstne problematike v Republiki Avstriji, pri čemer so ključni in najbolj relevantni podatki pridobljeni iz študije primera in izvedbe dveh polstrukturiranih intervjujev, pridobljenih s pomočjo metode spraševanja in metode študija primera. Glavne ugotovitve in uporabnost rezultatov so nato zbrane v zaključku dela, kjer so delno oz.v celoti tudi potrjene zastavljene hipoteze, katere smo preverjali s pomočjoraznih metod. Razultati kažejo, da je področje upravljanja službenih stanovanj in pogoji, pod katerimi uslužbenci policije stanovanja najemajo, pomanjkljivo in potrebno dopolnitve.V zaključku so zato podani predlogi za izboljšanje stanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stanovanjski sklad, neprofitna stanovanja, stanovanjska politika, javni uslužbenci, policija
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1697; Prenosov: 107
Celotno besedilo (923,30 KB)

Opis: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Diplomacija zastopa državo, pospešuje stike, razvija odnose, hkrati pa državo sprejemnico obvešča o dogajanjih glede matične države. Diplomacija skrbi za svoje državljane in njihove interese ter predstavlja pomembna stališča matične države pri mednarodnih organizacijah. Prav tako se vsaka država sama odloča, kje bo odprla svoja diplomatska, konzularna predstavništva ali predstavništva pri mednarodnih organizacijah, kakšna predstavništva bo odprla, v kakšni sestavi bodo delovala, še najbolj bistven del pa ostaja interes države, saj diplomacija vedno neposredno služi državi. Diplomsko delo ni namenjeno tekmovanju, katera diplomatska mreža je večja ali manjša, saj so države, ki bi imele predstavništva odprta v vseh državah, gotovo redke, poleg tega bi bilo to nesmiselno in predrago. Slovenija se je kot novonastala in majhna država bila primorana odločiti za racionalno diplomatsko mrežo. Države, primerljive s Slovenijo, imajo vzpostavljena diplomatska predstavništva le v izbranih pomembnejših državah in pri sosednjih državah, ali pa tam, kjer imajo vzpostavljen državni interes. Prostor ali področje, kjer ima Slovenija svoj zunanjepolitični in državni interes, je Srednja in Jugovzhodna Evropa, saj temu področju tudi pripada tako geografsko kot gospodarsko. V diplomskem delu bomo predstavili diplomacijo Republike Slovenije, opisali bomo njen pomen, vlogo in razdelili njeno organiziranost, v nadaljevanju pa opisali in primerjalno analizirali diplomatske mreže držav Avstrije in Hrvaške. Mreže bomo podrobneje preučili in jih med seboj primerjali. Največja pozornost bo osredotočena ravno na primerjalno analizo diplomatskih mrež in na ugotavljanje dejavnikov pri vzpostavljanju diplomatskih mrež. Na temelju podatkov, ki jih bomo pridobili s primerjalno analizo, bomo predstavili vpliv diplomatske mreže Republike Slovenije
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, zunanja politika, diplomatska predstavništva, diplomatska mreža, primerjalna analiza
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 916; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) so za hrvaške konditorje nastopile pomembne spremembe. Vstop na skupni evropski trg je prinesel konkurenco evropskih konditorjev na domaĉem trgu. Posledica izstopa iz CEFTA sporazuma je bila uvedba uvoznih carin v drţave CEFTA sporazuma. Konditorsko industrijo sem obravnavala z namenom, da bi laiĉni javnosti predstavila strokovno in politiĉno plat, ki ima svoj vpliv na gospodarstvo. Cilj naloge je bil opredeliti glavne probleme s katerimi se sooĉajo hrvaški konditorji po vstopu v EU in poiskati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja. Metoda s pomoĉjo katere mi je uspelo odgovoriti na raziskovalna vprašanja je metoda kvalitativne analize. To metodo sem si izbrala, ker sem s pridobljenimi informacijami poskušala teoretiĉno osvetliti problem in ker sem raziskovanemu podroĉju ţelela dati širino. Po preuĉeni literaturi sem postavila ustrezna raziskovalna vprašanja. Za pridobitev potrebnih podatkov o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije sem uporabila deset vprašanj, nato sem izvedla intervju s strokovnimi osebami iz konditorske industrije iz treh podjetij, in sicer iz Kondina, Zveĉeva in Koestlina in na koncu naredila kvalitativno analizo, interpretacijo odgovorov ter ugotovitve raziskovalnih vprašanj. Raziskava je potrdila moje predpostavke o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije. Poveĉala se je konkurenca na notranjem trgu na katerem hrvaški konditorji trpijo izgubo. Zmanjšala se je prodaja na trgu CEFTA. Ker sem se temeljito osredotoĉila na probleme, ki jih je hrvaška konditorska industrija izpostavljala pred vstopom v EU sem za intervju postavila najbolj aktualna vprašanja z namenom, da razišĉem kakšna je trenutno situacija in kako se spopadajo s problemi. Naloga osvetljuje stanje na podroĉju Hrvaške konditorske industrije. Predstavitev naloge v javnosti bi pomenila prispevek k osvešĉanju javnosti in veĉjo naklonjenost pri nakupu lastnih konditorskih proizvodov, konditorjem bi potrdila njihove razloge za pravoĉasno ukrepanje, predstavniki drţavnih organov pa imajo še eno informacijo o stanju konditorske industrije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konditorska industrija, Hrvaška, Evropska unija, skupna trgovinska politika, skupna kmetijska politika, skupni evropski trg, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 753; Prenosov: 0

Opis: Zdrav temelj kateregakoli uspešnega razmerja med nami in okolico je dobra komunikacija. Za vsakega človeka je pomembno, da zna najprej pri sebi prepoznati, kako neverbalno komunicira in kakšne signale pošilja ljudem okoli sebe, kajti najglasneje govori prav zunanja podoba - naša obrazna mimika, gestikulacija, očesni stik, postava, ton glasu ... Sposobnost razumeti in uporabiti neverbalno komunikacijo oziroma govorico telesa je močno orodje, ki nam pomaga povezati se z drugimi, in tudi izraziti, kaj dejansko čutimo, in nam na takšen način pomaga graditi boljša razmerja. Nenazadnje naša prava občutja najbolj iskreno izrazimo prav v neverbalni obliki in to velja za vsa področja v naši civilnodružbeni sferi. Pobliže smo spoznali, kako lahko te elemente komunikacije prenesemo v politiko. So določene oblike komuniciranja res boljše kot druge ter privedejo do pozitivnejših rezultatov? Smo z drugačnim videzom lahko res prepričljivejši? Vsekakor so odgovori na takšna vprašanja dobrodošli za ljudi, ki so profesionalno vpleteni v politiko, kajti biti politik ni le sprejemanje odločitev, ki bodo vplivale na ljudstvo, temveč je tudi prepričevanje le-tega. Prav s takšnimi vprašanji smo se ukvarjali v diplomskem delu. Pobliže smo spoznali teoretsko ozadje nekaterih elementov neverbalne komunikacije, iz katerih smo izpeljali tudi štiri hipoteze. V empiričnem delu pa smo preko anketiranja poizkušali te hipoteze bodisi potrditi ali ovreči.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, politika, politični marketing, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 751; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,36 MB)