Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
Pravica do zagovornika kot temeljni predpogoj poštenega sojenja
Sandra Radovič, 2018

Opis: Diplomsko delo govori o pravici do zagovornika in posledično o pravici do obrambe. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se pravica do zagovornika uresničuje v slovenskem kazenskem postopku. Pravna država, njena načela, številne človekove pravice in temeljne svoboščine ljudem zagotavljajo varnost in svobodo pred posegi represivnega aparata države, ki so lahko samovoljni, čezmerni in nezakoniti. Država z izdajanjem pravnih aktov na svojem ozemlju vzpostavlja prisilo in varnost med svojimi ljudmi. Posameznik se lahko znajde v kazenskem postopku, v katerem je mnogo šibkejši od mehanizma države. Med postopkom je v izrazito neenakopravnem položaju, saj se nanj zgrne celoten državni represivni aparat in prav zato je treba postaviti visoke standarde pred posegi v posameznikove temeljne pravice. Obdolženec ima v kazenskem postopku pravice in s temi pravicami se zagotavlja varstvo osebne svobode. Zaradi tega, da je ta zagotovljena,mora biti zadoščeno interesom obrambe obdolženca. Ena od temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku je pravica do poštenega sojenja, zato je vsakomur treba zagotoviti pravico do zagovornika. Zagovornik je tisti, ki postavlja obdolženca v kolikor toliko enakovreden položaj z državo, ki mu stoji naproti.Šele možnost obrambe z zagovornikom zagotavlja uresničitev obdolženčeve pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja.Razvilo se je izredno pomembno načelo enakosti orožij (angl. equality of arms). Bistvo tega načela je, da je vsem strankam v postopku omogočena enaka možnost, tako obdolžencu na eni strani kot državi na drugi strani. Enaka možnost za uveljavljanje pravnih in dejanskih okoliščin, mnenj, stališč ter enaka možnost zbiranja in predlaganja dokazov. Za uresničitev tega načela pa je bistvenega pomena pravica do obrambe in zagovornika, ki bo to omogočil.Obdolženec lahko svojo pravico do obrambe uresničuje s tem, da obrambo izvaja sam ali pa s strokovno pomočjo zagovornika.V diplomskem delu sta predstavljeni tudi brezplačna pravna pomoč in pravica braniti se sam ali z zagovornikom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zagovornika, pošten postopek, zagovornik, brezplačna pravna pomoč, obvezna obramba
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 3358; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (541,09 KB)

12.
13.
14.
Mednarodno razvojno sodelovanje po 55. členu Ustanovne listine OZN
Tisa Val, 2017

Opis: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2586; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

15.
16.
Podjetniška ideja "pomoč in oskrba na domu"
Uroš Štorman, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starostniki, staranje, pomoč na domu, kakovostno življenje doma, socialna oskrba
Objavljeno: 03.10.2018; Ogledov: 2995; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

17.
Pomen prepoznave srčnega zastoja s strani zdravstvenega dispečerja na preživetje
Anja Plohl, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dispečerstvo, oživljanje, srčni zastoj, nujna medicinska pomoč, očividci
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 2603; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (732,39 KB)

18.
Razširjenost kajenja med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči
Andrej Branc, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kajenje, tobak, prevalenca, nujna medicinska pomoč, zdravstveni delavci
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 2711; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

19.
Doživljane posttravmatske stresne motnje v nujni medicinski pomoči
Karmen Kutin, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izgorelost, travma, stres, kolegialna pomoč
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 3330; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (958,69 KB)

20.
Legalizacija evtanazije v Sloveniji
Barbara Hrovatič, 2018

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko legalizacije evtanazije. Namen dela je do-kazati, da je v Sloveniji mogoče posamezniku zagotoviti pravico do lepe in dostojne smrti tudi brez legalizacije evtanazije. V pomoč odgovoru avtorica potrdi hipotezo, da trenutna slovenska ureditev že omogoča posamezniku lepo in dostojno smrt ter me-ni, da si veliko ljudi v Sloveniji želi legalizirati evtanazijo zaradi nepopolnega poznavanja in slabega razumevanja širine tega zahtevnega vprašanja. Prav tako avtorica potrdi hipotezo, da je slovenska ureditev v skladu s pravnimi akti Sveta Evrope in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in da ima posameznik v Sloveniji na voljo različne alternative, kot so paliativna nega, zdravljenje z dvojnim učinkom, zavrnitev predlaganega medicinskega posega in zdravljenja, institut pacientove vnaprej izražene volje itd., s katerimi je posamezniku zagotovljena lepa in dostojna smrt. Avtorica v svojem delu poudari, da se ne gre zavzemati za legalizacijo evtanazije, ampak je treba predrugačiti pravno razumevanje odgovornosti družbe in države do kakovosti življenja. V tem konkretnem primeru mora država, npr. z usposobljenostjo kadrov, s kakovostjo paliativne nege, z obveščanjem javnosti o pravicah pacientov ter z vzgojo in izobraževanjem mladih seznanjati svoje državljane o vseh alternativah, s katerimi se dosega pravica do lepe in dostojne smrti brez legalizacije evtanazije. Čeprav se državi nalagajo zahtevne naloge, zahtevnost ne sme biti argument za odmikanja od odgovornosti. Še več, država mora stremeti k temu, da stoji ob svojem državljanu tudi ob najtežjih trenutkih, kar vprašanje o lepi in dostojni smrti nedvomno je.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pomoč pri samomoru, legalizacija
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 3719; Prenosov: 597
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh