41. Socialnovarstveni prejemki - primerjalna študija med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško ter problematika denarne socialne pomoči v SlovenijiKarina Bezjak, 2021 Opis: V magistrskem delu obravnavamo kako je sistemiziran položaj socialne varnosti, natančneje se usmerimo v politiko socialne varnosti, načelo socialne varnosti in delovanje transferjev za delo, družino in socialne zadeve. Predstavljamo, kako se sistem transferjev za delo, družino in socialne zadeve odraža tudi v praksi. Pri raziskovanju in predstavitvi problematike na obravnavanem področju si pomagamo s teorijo in prakso ter tako predstavimo probleme in rešitve. Ugotavljamo, kakšne pravice do uveljavljanja se pojavljajo v družbi pri posameznikih ali družinah. V okviru raziskave primerjam družinske prejemke v Avstriji in na Hrvaškem s prejemki v Sloveniji. Predstavim primerjavo družinskih prejemkov, bistvene razlike pri uveljavljanju pravic, primerjavo socialne varnosti v omenjenih državah ter kako družinski prejemki in njihov obseg vlivajo na družbo, zaposlovanje in socialno varnost. V družbi veliko zanimanja vzbuja že samo misel na ljudi, potrebne denarne socialne pomoči, kar je bila tudi iztočnica za raziskovanje. Raziskujemoin predstavimo, zakaj prihaja do vedno večjega števila upravičencev oziroma ljudi, ki prejemajo denarno socialno pomoč, kaj je razlog za povečanje statističnih podatkov v obdobju ter kaj vpliva na višanje denarne socialne pomoči. Predstavimo problem, ki se v družbi pojavlja na področju denarne socialne pomoči, ter poskušamo najti rešitev in alternative za obvladovanje. Namen magistrskega dela je tudi predstaviti kakšna bi bila možna pot do alternativne oblike obravnavanja in zanimanja za področje, ki ureja socialnovarstvene interese ter izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, po morebitnih spremembah ter po vzpodbujanju razmišljanja širše javnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družinski prejemki, načela socialne varnosti, socialna politika, uveljavljanje pravic, denarna socialna pomoč
Objavljeno: 29.12.2021; Ogledov: 1133; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (900,65 KB) |
42. Varstvo pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopkuManca Zima, 2021 Opis: Magistrsko delo si raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki jih bo z njimi preverjalo, zastavlja o varstvu položaja in pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku. Temelji na kvalitativnem primerjalnem pristopu pravne znanosti z uporabo deskriptivne metode, induktivne metode, metode kompilacije, aksiološke metode in metode sinteze. Na tej podlagi podaja integriran sistemski pregled določb mednarodnih, evropskih in domačih formalnih pravnih virov, ki urejajo položaj mladoletnega oškodovanca s posebnim poudarkom na njegovem sodelovanju v predkazenskem postopku in zunajkazenski institucionalni podpori. Predstavljena normativna ureditev je najprej analizirana glede skladnosti z mednarodnimi in evropskimi pravnimi viri ter Ustavo RS. Ta je potrjena tako z vidika formalnega zagotavljanja vseh identificiranih pravic mladoletnih oškodovancev v predkazenskem postopku in oblik dodatne pomoči kot tudi glede postopkov in načina obravnavanja mladoletnega oškodovanca v položaju žrtve kaznivega dejanja. V drugem delu so položaji, v katerih se posebne pravice mladoletnih oškodovancev po ZKP dopolnjujejo ali prepletajo z določbami drugih predpisov, pregledani z vidika notranje skladnosti. Potrdilo se je, da zaradi razdrobljenosti in nekonsistentnosti zakonodaje prihaja do notranjih nasprotij v pravni ureditvi, pri čemer so pomanjkljivosti, prekrivanja ali praznine pregledno konkretizirane v vsebinsko oblikovanih sklopih pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku in pri drugih oblikah zaščite. Temeljna možnost za izboljšanje položaja pri varstvu mladoletnih oškodovancev se kaže v povezavi zakonskih določb v zaokrožen sistem s celovito ureditvijo. Navedeno bi lahko dosegli v načrtovanem novem ZKP, s posebnim poglavjem za obravnavanje vseh kategorij mladoletnih oškodovancev (in prič) in preglednim ter vsebinsko in terminološko usklajenim povezovanjem z določbami drugih predpisov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladoletni oškodovanec, predkazenski postopek, policija, varstvo pravic, pomoč in podpora žrtvam
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 8394; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,13 MB) |
43. Udeležba pri kaznivem dejanjuMatjaž Lipar, 2021 Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 67711; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,17 MB) |
44. Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcemJanko Goljar, 2021 Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 589; Prenosov: 46
Celotno besedilo (876,87 KB) |
45. Vpliv Covid-19 epidemije na finančne pomoči v kmetijstvu Republike SlovenijeVeronika Jenc, 2021 Opis: Zagotavljanje in ohranjanje ustrezne finančne likvidnosti posameznikov in podjetij je predpogoj za uspešno premagovanje krizne situacije. Vpliv učinka epidemije Covid-19 na stanje v kmetijstvu je velik, zato je Republika Slovenija sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa in sploščevanje epidemiološke krivulje. V največji meri se okrevanje kmetijsko-gospodarskega področja izvaja preko finančne pomoči. Finančna pomoč v času krize omogoča, da se zagotovi stabilnost delovanja. Namenjena je reševanju težav in ne izvajanju nekih novih zastavljenih ciljev. Magistrsko delo povzema ukrepe finančne pomoči sprejetih za omilitev posledic epidemije COVID-19 v kmetijstvu v letu 2020. Sprejeti ukrepi so tako predstavljali nabor pomoči z usmeritvijo, da se čim prej z jasnimi, specifičnimi cilji in čim večjo zajeto populacijo upravičencev, zagotovi omilitev posledic epidemije. Nujni ukrepi pomoči so tako sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Ukrepi pomoči so morali biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa nagla. Izvedena analiza je pokazala, da je bilo v letu 2020 sprejetih devet ukrepov pomoči na področju kmetijstva, ki so omogočili premagovanje težav v zvezi z izpadom dohodka kot posledice epidemije COVID-19, katerih plačnik je bila ARSKTRP. Rezultati analize so še pokazali, da je bilo v skupnem znesku porabljenih le slabih 60 odstotkov namenskih finančnih sredstev. Vendar splošno gledano bi vzrok za manjšo porabo sredstev od predvidene lahko pripisali ali slabemu izračunu predlagatelja predpisa ali pa prestrogim razpisnim pogojem, na katere se vlagatelji niso (z)mogli odzvati. Na koncu bi lahko tudi rekli, da so rezultati uspešnosti poslovanja kmetijskega sektorja pomembnejši kot samo črpanje sredstev, vendar višja poraba razpoložljivih namenskih finančnih sredstev bolj pripomore k uspešnejšemu okrevanju kmetijske dejavnosti za posledicami vpliva epidemije COVID-19.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijstvo, COVID-19, epidemija, finančna pomoč, deljeno upravljanje, poraba finančnih sredstev
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 583; Prenosov: 62
Celotno besedilo (875,40 KB) |
46. Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odzivaAleksandra Ronner, 2021 Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva smo obravnavali, kako je poskrbljeno za službe prvega odziva – policija, zdravstvo in poklicno gasilstvo – z vidika urejenosti in dosegljivosti psihološke pomoči in podpore. Ugotavljali smo, kakšni so bili začetki in kakšno je stanje danes. Spoznali smo razliko med psihološko pomočjo in psihološko podporo. Opisali smo, kdo lahko postane zaupnik in kakšno je njihovo usposabljanje. Opredelili smo vlogo psihologov pri zagotavljanju psihološke pomoči. Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili opisno, razlagalno, normativno, primerjalno, zgodovinsko in empirično metodo ter na koncu še metodo sinteze. V nadaljevanju smo raziskovali, katera služba prvega odziva ima dostopnejši sistem psihološke pomoči in podpore, kje so razlike in kje skupne točke. Primerjali smo organiziranost psihološke pomoči in podpore v Avstriji, na Švedskem in v Sloveniji ter pregledali njihov zgodovinski razvoj. Z anketnim vprašalnikom smo od respondentov pridobili stališča in mnenja o učinkovitosti psihološke pomoči ter podpore v službah prvega odziva in se spraševali, ali obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči oz. podpore v službah prvega odziva. Iz anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore, da je psihološka pomoč in podpora v službah prvega odziva učinkovita, kljub vsemu pa obstajajo pomanjkljivosti. Iz dveh kratkih intervjujev in literature smo pridobili podatke, da obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore v službah prvega odziva. V zaključnem delu smo podali predloge in nanizali rešitve, kako bi pripomogli k izboljšanju zagotavljanja psihološke pomoči in podpore v vseh izbranih službah prvega odziva
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialna pomoč in podpora, službe prvega odziva, policisti, gasilci, reševalci
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 950; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,45 MB) |
47. |
48. |
49. |
50. |
