Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bob Dylan in popularna kultura
Patricija Jereb, 2018

Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 788; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
Japonska kultura in religija
Monika Mrevlje, 2017

Opis: Diplomska raziskovalna naloga obravnava japonske stripe ali mange ter animirane filme ali animeje v odnosu z japonsko kulturo, religijo in mitologijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali so v animiranih filmih in stripih prisotni elementi japonske tradicionalne kulture. V poglavju »znanstvena izhodišča« raziskavo uvrstimo v smiseln raziskovalni prostor in ji na podlagi obravnave že obstoječih raziskav s tega področja pripišemo pomen in zagotovimo verodostojnost. V nadaljevanju opravimo pregled literature s področja japonske popularne kulture in pojasnimo pojme, ki jih uporabljamo v raziskavi. Prvi del pregleda vsebuje kratek zgodovinski pregled kulturološko najbogatejših časovnih obdobij, v nadaljevanju pa se osredotočimo na japonsko mitologijo in religijo, natančneje šintoizem. Poglavje »sodobna popularna kultura« se osredotoči na opis japonske animacije in stripa v odnosu s kulturo, ki se je vzpostavila med občinstvom le-te . Empirični del naloge vključuje analizo štirih primerov japonskega animiranega filma. Analizo smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti, orodjem za kvalitativno analizo podatkov, in sicer s semiotično raziskavo slikovnega gradiva. Rezultati so najprej predstavljeni v grafični obliki z ustreznimi interpretacijami za vsak primer posebej, nato pa sledi sinteza vseh obravnavanih primerov. V zaključku naloge predstavimo ugotovitve in sklepne misli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mitologija, japonska popularna kultura, animacija, religija, semiotika, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh