Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenja
Srečko Artenjak, 2015

Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 4039; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (773,82 KB)

2.
Pravna ureditev posvojitve v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah
Helena Tomić, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, mednarodna posvojitev, posvojenec, posvojitelj, zakonodaja
Objavljeno: 07.12.2017; Ogledov: 2961; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (998,66 KB)

3.
Pravna ureditev posvojitve
Patricija Kolenko, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, popolna posvojitev, nepopolna posvojitev, mednarodna posvojitev, pogoji za posvojitev, postopek posvojitve, zakonodaja
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2811; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (561,74 KB)

4.
Posvojitev otrok istospolnih partnerjev
Karin Lukač, 2017

Opis: Glavna tema in predmet raziskovanja diplomskega dela z naslovom Posvojitev otrok istospolnih parov je, na kakšen način lahko istospolne osebe, ki nimajo svojih bioloških otrok, pridobijo starševsko pravico. Na začetnih straneh smo opisali in razložili različne osnovne pojme in natančno razjasnili razliko med biološkim, socialnim in nadomestnim starševstvom, da se bralec bolje seznani z razlikami med biološkim in socialnim starševstvom. Socialno starševstvo je namreč oblika starševstva, ki nastane pri posvojitvi. Nato smo razložili, kaj je družina in kako nastane. Kot vemo, skupnost dveh oseb brez otroka ni družina, pa naj gre za raznospolni ali istospolni osebi, ki živita v skupni življenjski skupnosti. Ker je družina lahko tudi skupnost dveh istospolnih oseb in otroka, smo nekaj besed namenili razlikovanju različnih spolnih usmerjenosti, saj se v nadaljevanju dela pogostokrat pojavljajo pojmi, kot sta homoseksualnost in heteroseksualnost. Po končani razlagi osnovnih pojmov smo nekaj strani posvetili posvojitvi otrok - tisti, ki velja za heteroseksualne pare - in si pri tem izdatno pomagali z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki to področje ureja. Ker se je izkazalo, da smo kar precej diskriminatorska država, smo za konec Slovenijo in njen odnos do te vrste posvojitve oziroma možnosti pridobitve otrok s strani homoseksualnih parov primerjali z državo, kjer homoseksualnost in življenje istospolnih družin sprejemajo kot nekaj normalnega; kljub popolnoma drugemu pravnemu sistemu smo se odločili za Veliko Britanijo, kjer je posvojitev otrok s strani istospolnih parov dovoljena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, starševstvo, istospolne družine, homoseksualnost, posvojitev
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 4724; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (939,40 KB)

5.
6.
Varstvo otrokovih pravic v postopku posvojitve
Asja Udovič, 2017

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut posvojitve in preveriti, kako je z varovanjem koristi otroka v tem postopku. Posvojitev je pravni akt, ki je prisoten skozi celotno zgodovino. Dojemanje in pojmovanje posvojitve se je skozi čas spreminjalo in danes smo še vedno priča številnim težavam in preprekam na poti do posvojitve. Z modernizacijo družbenih odnosov je prišlo do sprememb tudi na področju družinskega prava in s tem instituta posvojitev. Na področju posvojitev je najaktivnejši center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), v njegovi senci pa v določenih primerih odločajo sodišča. Ne glede na to, kateri organ deluje v postopku, je v ospredju vedno otrokova korist, ki mora biti vodilo v vseh postopkih. V praksi se soočamo s številnimi težavami in preprekami skozi postopek posvojitve, ki je dolg in zahteven za posvojitelja. Področje poleg notranje zakonodaje urejajo tudi mednarodne konvencije. Te urejajo tako postopek kot tudi varovanje otrokovih koristi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, družinsko pravo, otroci, zakonska zveza, družina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2777; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (838,71 KB)

7.
8.
Posvojitev otroka s strani ene osebe
Anja Skobe, 2020

Opis: Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, za katere starši ne skrbijo ali staršev sploh nimajo. Pri posvojitvi nastane med posvojiteljem in posvojencem enaka družinska vez, kot je med starši in njihovimi otroki. Temeljni zakon, ki ureja posvojitev v slovenski zakonodaji, je Družinski zakonik, ki je nadomestil dolga leta veljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakon določi pogoje za posvojitev, tako na strani posvojenca kot na strani posvojitelja. Določi tudi organe, ki pri posvojitvi sodelujejo, to so sodišča in centri za socialno delo. Zakon posvojitev omogoči tako zakoncema kot zunajzakonskima partnerjema, ne pa tudi istospolnemu paru. Ena oseba sama sme posvojiti samo otroka svojega partnerja ali sme posvojiti sama zgolj izjemoma, če je to otroku v korist. Otrokova korist je načelo in cilj, ki mora biti zasledovan ves čas postopka posvojitve. Presoja se v vsakem posameznem primeru. Vsakršna deviacija od tega načela bi morala pomeniti prekinitev postopka in iskanje drugačne možnosti posvojitve ali druge skrbi za konkretnega otroka. Zakon dovoljuje tudi mednarodno posvojitev, tako Slovencem v tujini kot tujcem v Sloveniji. Slednjo zgolj izjemoma, kadar otroku ni mogoče najti primernega posvojitelja v državi. Mednarodna posvojitev pa se v Sloveniji priznava s postopkom priznanja sodne odločbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, enostranske posvojitve, posvojiteve s strani samske osebe, posvojitve partnerjevega otroka, mednarodne posvojitve
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1534; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (999,60 KB)

9.
Posvojitev in razveljavitev posvojitve
Aleša Blažič, 2021

Opis: Diplomsko delo podrobno opredli institut posvojitve, ki ga urejajo tako nacionalni kot tudi mednarodni pravni akti. Posvojitev je oblika socialnega starševstva, pri kateri si starši in otroci ne delijo skupne genske zasnove, kar pomeni, da si niso v sorodu. Institut posvojitve ni nekaj novega. Na osnovi poznanih zgodovinskih dejstev so ga uporabljali že v Mezopotamiji, in sicer v Hamurabijevem zakoniku, in tudi Rimljani v antičnem Rimu, kjer institut posvojitve omenja Justinijanov kodeks. Slovenska zakonodaja posvojitev ureja posredno že z Ustavo Republike Slovenije. Ustavne določbe udejanja ureja Družinski zakonik; ta določa zakonske pogoje postopka za ugotavljanje pogojev za posvojitev, v okviru katerega delavci in delavke ugotavljajo, ali adoptiranci izpolnjujejo vse zakonske pogoje in ali so prijavitelji primerni kot kandidati za posvojitev, postopek odločanja o posvojitvi in primere, v katerih je ta neveljavna in kot taka tudi izpodbojna. Pravo pozna različne oblike posvojitve: popolno, nepopolno, enostransko, posvojitev s strani ene osebe, meddržavno oziroma mednarodno, blanko in inkognito posvojitev. V Republiki Sloveniji blanko in inkognito posvojitvi nista dovoljeni. Posvojitve v Republiki Sloveniji ni mogoče razvezati, vendar jo je mogoče v zakonsko določenih primerih razveljaviti. Diplomsko delo poleg teoretičnega dela o posvojitvi in njeni razveljavitvi vsebuje tudi intervju. Izveden je bil za namene diplomskega dela z osebo, ki je skupaj z možem (zakoncem) v Republiki Sloveniji posvojila deklici
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, adoptanti, adoptiranec, razveljavitev posvojitve, Družinski zakonik
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 872; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (529,71 KB)

10.
Posvojitev in razveljavitev posvojitve
Klavdija Kavčič, 2021

Opis: V Sloveniji otroci uživajo posebno skrb in varstvo, kar izhaja že iz 56. člena Ustave Republike Slovenije, ki izpostavlja, da imajo otroci in mladoletne osebe, ki so ostale iz različnih razlogov brez staršev, posebno varstvo, ki jim ga zagotavlja država. Takšno varstvo predstavlja tudi posvojitev, ki predstavlja posebno obliko varovanja otroka, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enako razmerje kakor med roditelji in njihovimi potomci. Posvojitev je podrobneje predstavljena v nadaljevanju diplomskega dela. Na področju posvojitev je leta 2019 prišlo do nekaj sprememb in novosti, saj se je dne 15. 4. 2019 začel uporabljati Družinski zakonik, ki je nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V Sloveniji je zelo malo otrok za posvojitev, kandidatov, ki so primerni, da postanejo posvojitelji pa vedno več, zato se v Sloveniji veliko več srečujemo z mednarodnim posvojitvami kot pa nacionalnim posvojitvam. Bistvo diplomskega dela je predstaviti celoten postopek posvojitve, ki se začne z oddajo vloge za posvojitev na center za socialno delo in konča z odločbo o posvojitvi, ki jo izda sodišče. O odločitvi posvojitve od leta 2019 odloča sodišče, pred tem pa je o posvojitvi odločal center za socialno delo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, posvojenec, posvojitelj, razveljavitev posvojitve, razveza posvojitve, Družinski zakonik, otrokova korist
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 816; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (680,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh