51. |
52. Pravica do mednarodne zaščite v mednarodni in slovenski ureditviAnja Kovšca, 2016 Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravica do mednarodne zaščite in njena ureditev tako na mednarodni in evropski ravni,kot tudi skozi slovensko zakonodajo. Število oseb, ki so prisiljene zatočišče poiskati v drugi državi,se iz leta v leto povečuje; posledično se svet spopada z največjim številom prisilno razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Problem oseb, ki so prisiljene zbežati od doma zaradi preganjanja oziroma ker bi z vrnitvijo v izvorno državo bile soočene z utemeljenim tveganjem, da utrpijo resno škodo, je sicer opazen že skozi zgodovino. Kljub temu se prvi premiki v smeri nudenja mednarodne zaščite zgodijo šele po prvi svetovni vojni. Ključni trenutek sega v leto 1951, ko je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev, ki še vedno ostaja edini univerzalno zavezujoč predpis s področja mednarodne zaščite. Na tem področju aktivno deluje tudi EU, ki vzpostavlja minimalne standarde glede mednarodne zaščite. EU stremi k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema z enotnimi predpisi in postopki. Za uresničitev tega cilja so bile sprejete različne uredbe in direktive, kot so Dublinska uredba, uredba Eurodac, direktiva o pogojih za sprejem, direktiva o zahtevanih pogojih in direktiva o azilnih postopkih, ki zavezujejo tudi RS. Temeljni predpis, ki ureja področje mednarodne zaščite v RS predstavlja Zakon o mednarodni zaščiti, ki v slovenski pravni red vnaša ureditev EU. Prosilec za mednarodno zaščito lahko svojo pravico do mednarodne zaščite uveljavlja v postopku za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katerega mu je priznan status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do mednarodne zaščite, evropski azilni sistem, Konvencija o statusu beguncev, priznanje mednarodne zaščite, status begunca, status subsidiarne zaščite
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2771; Prenosov: 157
 Celotno besedilo (897,27 KB) |
53. Priključitev Krima k RusijiIvan Franković, 2016 Opis: Priključitev Krima k Rusiji, je odjeknila kot prava bomba v mednarodno pravnem prostoru, saj so bili odzivi mednarodne skupnosti burni, ker so bila očitno kršena pravila mednarodnega prava. Lahko bi rekli, da je šlo skoraj za precedenčni dogodek, kako se je določeno področje oziroma narod na podlagi pravice naroda do samoodločbe jasno opredelil za odcepitev od Ukrajine in priključitev k Federativni republiki Rusiji. Vsaka odcepitev je relativno drugačna od vseh prejšnjih, tako da je vsak posamezen primer potrebno analizirati in kar je najvažneje treba je presoditi, kaj si prebivalstvo tega področja želi in mu dopustiti da odloča o svoji usodi. Zaradi odcepitve od Ukrajine in priključitve k Rusiji so bile uvedene ekonomske sankcije Rusiji, ki vsekakor vplivajo na ljudi v Rusiji in v Evropi, tako da je bila v vsakem primeru, zelo zapletena in zanimiva situacija, ki se je do sedaj mirno in uspešno zaključila.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3766; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,70 MB) |
54. Izzivi uresničevanja pravice do izobraževanja v EvropiAna Janičijević, 2017 Opis: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3281; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,82 MB) |
55. Ali kosovo izpolnjuje pogoje za članstvo v Organizaciji združenih narodovAna Velikanje, 2017 Opis: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2856; Prenosov: 219
Celotno besedilo (670,38 KB) |
56. Avtorska pravica v novinarskih prispevkih - problematika klipingaKristjan Kozina, 2017 Opis: Avtorska pravica, ki je del širše pravice intelektualne lastnine, je urejana v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), prav tako pa sodi med ustavno varovane pravice. Avtorska pravica nastane sočasno z nastankom avtorskega dela. Obstoj avtorske pravice je vezan na avtorsko delo, tako da s samim obstojem ali neobstojem avtorskega dela stoji in pade celoten sistem avtorskopravnega varstva. Pri avtorskem delu gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki mora biti na kakršenkoli način izraženo. Da gre pri določeni stvaritvi za avtorsko delo, morajo biti izpolnjene določene predpostavke:stvaritev konkretnih oseb, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraženost.Med avtorska dela pa sodijo tudi novinarski prispevki, če izpolnjujejo zgoraj navedene predpostavke. Moja prva hipoteza je, da so prav vsi novinarski prispevki enako zaščiteni z vidika avtorske pravice. Avtorska pravica pogosto trči ob pravice in interese drugih, zato je zakonodajalec v določenih primerih, ki se mu zdijo najbolj relevantni za varovanje temeljnih družbenih vrednot, vzpostavil institut omejitve avtorske pravice. V praksi ni redek pojav, da določeni subjekti reproducirajo že objavljene novinarske prispevke v svojih medijih oziroma na svojih spletnih straneh s tem, da navedejo vir prvotne objave, avtorja prispevka ter morebitnih fotografij. Takšno kopiranje in lepljenje predhodno objavljenih prispevkov, ki mu strokovnjaki pravijo kliping, pomeni velik ekonomski potencial. V diplomskem delu se ukvarjam z vprašanjem, kako je s sekundarnim reproduciranjem novinarskih prispevkov, zlasti z vidika avtorske pravice. Moja druga hipoteza je, da kliping v slovenskem pravu ni urejen.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kliping, novinarski prispevek, avtorsko delo, avtorska pravica, omejitve avtorske pravice
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2954; Prenosov: 193
Celotno besedilo (874,52 KB) |
57. Prilagoditev delovnega okolja v okviru pravic iz invalidskega zavarovanjaInes Kosovel, 2017 Opis: Slovenija je pravna in socialna država, ki vsem svojim državljanom skladno z ustavo zagotavlja enakopravnost in dosledno spoštovanje vseh človekovih pravic. Z vidika varstva pravic invalidov, zagotavljanja njihove ekonomske neodvisnosti in njihove vključenosti ter doprinosa družbi na vseh njenih področjih je izrednega pomena tudi ustrezna zaposlitev invalidov. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima pomembno vlogo pri ohranjanju zaposlitve in iskanju priložnosti za novo zaposlitev delovnih invalidov v okviru pravic iz invalidskega zavarovanja. Temeljni namen magistrske naloge je v predstavitvi instituta poklicne rehabilitacije delovnega invalida in prilagoditvi delovnega okolja v okviru pravic iz naslova invalidskega zavarovanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni temeljni pojmi in pomembnejši pravni predpisi, ki urejajo pravice delovnih invalidov v zvezi z zaposlitvijo, s poudarkom na Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Raziskovalni del naloge temelji na predstavitvi primerov dobre prakse in povzetkih intervjujev s strokovnimi udeleženci v postopkih poklicne rehabilitacije in prilagoditve delovnega okolja delovnih invalidov. Magistrska naloga nadalje analizira ugotovljene rezultate raziskave in podaja morebitne predloge sprememb invalidskega zavarovanja v prihodnosti s ciljem, da institut poklicne rehabilitacije in prilagoditve delovnega okolja postane temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enakopravnost invalidov, invalidsko zavarovanje, delovni invalidi, ohranjanje zaposlitve, pravica do poklicne rehabilitacije, prilagoditev delovnega okolja
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2712; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,47 MB) |
58. Pravica do enakega varstva pravic v upravnem postopkuMiha Horvat, 2017 Opis: Enako varstvo pravic je ustavno procesno jamstvo, ki se pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije najpogosteje obravnava. Je zelo daljnosežno, tako v smislu raznovrstnih postopkov, v katerih mora biti zagotovljeno (vsi postopki pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih), kot v smislu procesnih implikacij, ki jih za postopke prinaša. Vsako leto pa se z novimi odločitvami te meje še širijo. Ustavno sodišče je torej pri izgradnji vsebine navedenega ustavnega procesnega jamstva odigralo odločilno vlogo, zato je analiza njegove dosedanje prakse ključnega pomena za razumevanje tega jamstva - tudi v kontekstu upravnega postopka. Pri tem seveda lahko pridejo v poštev ne samo tiste odločitve, ki se nanašajo neposredno nanj, pač pa tudi glede drugih postopkov, kolikor so procesni položaji dovolj podobni. Ker pa gre po ustavi vsakomur tudi pravica do sodnega varstva, je potreben tudi vpogled v stanje na področju prakse rednega sodstva v zvezi z enakim varstvom pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enako varstvo pravic, upravni postopek, pravica do izjave, obrazložitev, enotna upravna praksa
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3505; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,61 MB) |
59. Primerjalno pravna analiza zakonodaje Združenih držav Amerike in Evropske unijeŽiga Luknar, 2017 Opis: Hitri razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij poudarja vse večjo potrebo po zanesljivi zaščiti osebnih podatkov na spletu. Kot družba v 21. se pri tem soočamo predvsem z izzivi,kako zakonodajno ureditev prilagoditi tako, da bi bila zmožna globalno zaščititi posameznikovo pravico do zasebnosti na spletu. Pravica do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v Evropski uniji,predstavlja tako priložnost kot izziv za zaščito posameznikove zasebnosti in osebnih podatkov na spletu. Namen te naloge je predstavitev pravice do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in analiza koncepta pravice do zasebnosti, natančneje pravice do pozabe, v okviru sodne prakse in zakonodaje Evropske unije in Združenih držav Amerike. Raziskovalno izhodišče pričujoče magistrske naloge je predpostavka, da pravni sistem Združenih držav Amerike v primeru kolizije pravice do svobode izražanja in pravice do zasebnosti razlaga polje varovane zasebnosti bistveno drugače kot pravni sistem Evropske unije, kar lahko predstavlja bistveno mednarodnopravno nekompatibilnost pravnega varstva zasebnosti in osebnih podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.Ta magistrska naloga se tako v svojem jedru ukvarja s primerjalno-pravno analizo sodne prakse in zakonodaje Združenih držav Amerike in sodne prakse in zakonodaje Evropske unije.V nadaljevanju magistrska naloga naslovi tudi implementacijske možnosti globalne pravice do pozabe in bralcu v sklepnem delu ponudi odgovore na mednarodno-pravne izzive obravnavanje v tem delu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do pozabe, kolizija pravic, sodna praksa, svetovni splet, internet, Evropska unija, Amerika
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2588; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,01 MB) |
60. |
