Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 170
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ Krima
Aljaž Ferjančič, 2016

Opis: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2864; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

62.
Pravne posledice postopka insolventnosti na različno zavarovane terjatve dobavitelja
Urša Pezdevšek, 2018

Opis: Tema magistrskega dela je predstavitev različnih instrumentov zavarovanja terjatev in pravne posledice v primeru uvedbe postopka insolvenčnosti oz. kakšni so v primeru insolvenčnosti dolžnika, učinki instrumentov zavarovanja, za katere se v okviru poslovanja odločamo. Odgovornost vsakega podjetja je, da se pred sklenitvijo posla pozanima o sopogodbenikih, izdela poslovni načrt poslovanja, poseže po bonitetnih ocenah, ki jih lahko pridobi, izdela finančni načrt in si priskrbi ustrezen instrument zavarovanja terjatev. Spremljanje likvidnosti kupcev in upravljanje s terjatvami je bistveno za uspešno poslovanje. Z razvojem prava so se razvili tudi različni stvarnopravni ali osebni instrumenti zavarovanja terjatev in v drugem poglavju magistrskega dela sem podrobno predstavila hipoteko, zastavno pravico, izvršnico, menico, pridržek lastninske pravice, bančno garancijo, poroštvo, zavarovalno pogodbo, cesijo, faktoring, forfaiting, asignacijo in patronatsko izjavo. Razjasnila sem posamezne pojme instrumentov zavarovanj terjatev, poudarila njihove prednosti in slabosti ter njihovo pravno podlago. V naslednjem, tretjem poglavju, so na kratko predstavljeni postopki insolvenčnosti, ki so bistveni za razumevanje in ukrepanje v položajih,ko je instrumente zavarovanja potrebno predati v plačilo oz. unovčenje, hkrati pa sem v četrtem poglavju pojasnila, kako pripraviti učinkovit načrt poslovanja in posledično pravilno izbrati instrument za zavarovanje terjatve, preden sklenemo posel.Vse instrumente zavarovanja sem povezala s posledicami, s katerimi se upnik na podlagi izbranih instrumentov sooča, v primerih, ko dolžnik postane plačilno nesposoben in se posledično znajde v insolvenčnem postopku - prisilni poravnavi ali stečaju. Med izdelavo magistrskega dela sem potrdila hipotezo, da posledice finančnega zavarovanja terjatve pridobijo pomembno vlogo že pred uvedbo insolvenčnega postopka, prav tako sem potrdila drugo hipotezo, da neustrezna izbira instrumenta zavarovanja terjatve vpliva na dobaviteljevo nadaljnje poslovanje. Potrjena pa je tudi zadnja, tretja hipoteza,in sicer, da ima izbira ustreznega zavarovanja pozitiven vpliv na poplačilo dolžnikove oz. kupčeve obveznosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: hipoteka, zastavna pravica, izvršnica, menica, pridržek lastninske pravice, bančna garancija, poroštvo, patronatske izjave, insolvenčni postopki
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3658; Prenosov: 96

63.
Vodne pravice - nadomestitev koncesije za rabo vode z vodnim dovoljenjem
Boro Ćulibrk, 2018

Opis: Sladka oziroma pitna voda je nujen pogoj za preživetje vseh živih bitij. Voda je načeloma obnovljiv vir, vendar ni neomejen in je ranljiv, zato je pomembno, da z vodo in vodnim okoljem ravnamo na trajnostni način, da si lahko zagotovimo gospodarske in družbene koristi, ne da bi pri tem prikrajšali prihodnje generacije. Preveč vode povzroča poplave, premalo vode povzroča sušo in pomanjkanje pitne vode, oba pojava pa človeštvu in življenjskemu okolju povzročata težave. S celovitim upravljanjem na področju voda, ki vključuje tudi odločanje o rabi vode, lahko do neke mere vplivamo na škodljivo delovanje in količinsko ter kakovostno stanje voda. Dostop do pitne vode je osnovna človekova potreba, zato je prav, da je pravica do pitne vode pripoznana kot človekova pravica, družba pa mora biti organizirana tako, da je zmožna prioritetno zagotoviti dostop do vode za osnovne potrebe ljudi, kot so pitje, kuhanje in higiena. Ko zadostimo osnovnim potrebam po vodi, moramo spoštovati potrebe naravnega vodnega in drugega okolja, ki ravno tako potrebuje določeno količino vode in druge pogoje za ohranitev dobrega stanja. Od tu naprej lahko razpoložljivo vodo namenimo za druge namene, npr. za namakanje, industrijo ali energetiko.Vodna pravica je v svojem bistvu pravni institut, ki imetniku za določen čas in namen dovoljuje odvzem, preusmeritev, shranjevanje ali rabo določene količine vode. V Sloveniji glede rabe vode velja koncept javnega dobra. Za splošno rabo voda ni potrebno dovoljenje države, za posebno rabo vode pa je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma posebno rabo vode evidentirati. Vodno pravico je med drugim treba pridobiti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni.Za hidroelektrarno z instalirano močjo, manjšo od 10 MW,ki jo pogovorno imenujemo mala hidroelektrarna ali, krajše, MHE, je treba pridobiti vodno dovoljenje, za hidroelektrarno z enako ali večjo močjo od 10MW pa je potrebna koncesija.Zakon o vodah (ZV-1) je ob uveljavitvi določal, da je koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni treba pridobiti, če je priključena na javno električno omrežje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1B) je določil, da je za MHE treba pridobiti vodno dovoljenje, za večje hidroelektrarne pa je ohranil koncesijo. Določil je še, da z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati koncesijski akti za MHE indase uporabljajo, dokler ministrstvo koncesij ne nadomesti z vodnim dovoljenjem, v katerem se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskih aktih in koncesijskih pogodbah. Imetniki koncesij za MHE menijo,da sodoločbe 25. člena ZV-1B protiustavne, ker se z nadomestitvijo koncesije z vodnim dovoljenjem posega v pridobljene pravice, ne da bi bili izpolnjeni pogoji, ki so se za tak poseg izoblikovali v praksi Ustavnega sodišča RS.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodne pravice, pravica do vode, koncesije za rabo vode, vodno dovoljenje, male hidroelektrarne
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 3342; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

64.
Pravica do zagovornika kot temeljni predpogoj poštenega sojenja
Sandra Radovič, 2018

Opis: Diplomsko delo govori o pravici do zagovornika in posledično o pravici do obrambe. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se pravica do zagovornika uresničuje v slovenskem kazenskem postopku. Pravna država, njena načela, številne človekove pravice in temeljne svoboščine ljudem zagotavljajo varnost in svobodo pred posegi represivnega aparata države, ki so lahko samovoljni, čezmerni in nezakoniti. Država z izdajanjem pravnih aktov na svojem ozemlju vzpostavlja prisilo in varnost med svojimi ljudmi. Posameznik se lahko znajde v kazenskem postopku, v katerem je mnogo šibkejši od mehanizma države. Med postopkom je v izrazito neenakopravnem položaju, saj se nanj zgrne celoten državni represivni aparat in prav zato je treba postaviti visoke standarde pred posegi v posameznikove temeljne pravice. Obdolženec ima v kazenskem postopku pravice in s temi pravicami se zagotavlja varstvo osebne svobode. Zaradi tega, da je ta zagotovljena,mora biti zadoščeno interesom obrambe obdolženca. Ena od temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku je pravica do poštenega sojenja, zato je vsakomur treba zagotoviti pravico do zagovornika. Zagovornik je tisti, ki postavlja obdolženca v kolikor toliko enakovreden položaj z državo, ki mu stoji naproti.Šele možnost obrambe z zagovornikom zagotavlja uresničitev obdolženčeve pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja.Razvilo se je izredno pomembno načelo enakosti orožij (angl. equality of arms). Bistvo tega načela je, da je vsem strankam v postopku omogočena enaka možnost, tako obdolžencu na eni strani kot državi na drugi strani. Enaka možnost za uveljavljanje pravnih in dejanskih okoliščin, mnenj, stališč ter enaka možnost zbiranja in predlaganja dokazov. Za uresničitev tega načela pa je bistvenega pomena pravica do obrambe in zagovornika, ki bo to omogočil.Obdolženec lahko svojo pravico do obrambe uresničuje s tem, da obrambo izvaja sam ali pa s strokovno pomočjo zagovornika.V diplomskem delu sta predstavljeni tudi brezplačna pravna pomoč in pravica braniti se sam ali z zagovornikom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zagovornika, pošten postopek, zagovornik, brezplačna pravna pomoč, obvezna obramba
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 3279; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (541,09 KB)

65.
66.
67.
Zagotavljanje varnosti na javnih prireditvah z ognjemetom
Robert Cer, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zbiranja, varovanje javne prireditve, ognjemet, varnost, subjekti, ocena tveganja, načrt varovanja
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 2567; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

68.
69.
70.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh