Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


261 - 270 / 347
Na začetekNa prejšnjo stran23242526272829303132Na naslednjo stranNa konec
261.
262.
V tujini pridobljeni dokazi in njihova uporaba v kazenskem postopku v Sloveniji
Peter Dolinar, 2018

Opis: Učinkovit pregon in preprečevanje kaznivih dejanj z mednarodnim elementom postavljata pred sodišča, tožilstvo ter organe pregona zahtevno nalogo, da učinkovito vodijo postopek v okviru ustavnosti in zakonitosti. Nujni predpogoj za pravilno sodno odločbo so dopustni in zakoniti dokazi. Dokazna moč dokazov iz tujine je enakovredna dokazom, ki so zbrani v domači državi. Pridobivanje dokazov iz tujine lahko poteka na podlagi medsebojnega sodelovanja večih držav ali pa dokaze v tujini pridobijo tuji preiskovalni organi brez sodelovanja države prosilke. Sodišča morajo dokaze obravnavati enakovredno, ne glede na to, kdo jih je pridobil. Pri tem preverijo, ali so dokazi iz tujine dopustni in zakoniti. V prvi fazi se preveri, ali so bili dokazi pridobljeni v skladu s kazenskoprocesno zakonodajo tuje države, v drugem delu pa se izvede test, ali so obdolžencem pri pridobivanju dokazov zagotovili človekove pravice in svoboščine, ki jim jih zagotavljajo minimum Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), standardi EU (kot skupni %federalni% standardi) in Ustava RS. V okviru testa varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku pridobivanja dokazov sodi tudi nadzor, na podlagi katerega dokaznega standarda so bili pridobljeni dokazi v tujini ter kateri pravosodni organ je preiskovalne ukrepe odredil. Veliko dilemo predstavlja praksa, da je tožilec hkrati tisti organ, ki odreja preiskovalna dejanja, obenem pa je tudi garant varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku. Države članice EU so za sodelovanje v kazenskih zadevah sprejele posebno Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (%mutual legal assistance%) iz leta 2000, ki jo zamenjuje Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu. Ta konvencija dopolnjuje istoimensko konvencijo Sveta Evrope iz leta 1959. Z 22. majem 2017 so na ravni 26 držav EU uvedli paradigmo vzajemnega priznavanja zahtev za preiskovalna dejanja v kazenskem postopku, ki so jo implementirali s sprejemom Direktive 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Šele sodna praksa bo pokazala, kako bo pravilo vzajemnega priznavanja dokazov zaživelo v praksi, saj imajo države članice različne (ustavne) standarde za določene posege v človekove pravice v okviru pridobivanja dokazov. Sodišča posamezne države bodo še vedno tehtala dopustnost in zakonitost dokazov, pridobljenih v drugi državi. Pri tehtanju v tujini pridobljenih dokazov se tako pojavlja vprašanje, katera merila naj upoštevajo slovenska sodišča, in sicer, kot že navedeno zgoraj, zgolj minimum EKČP, merila EU (v primeru dokazov iz drugih držav članic) ali pa tudi osrednje ustavne standarde kot nekakšno jedro lastne ustavne identitete. Prav na ta vprašanja skuša odgovoriti ta magistrska naloga. Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice in svoboščine, dokazni standardi, dopustnost in zakonitost dokazov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice, dokazni stardardi, zakonitost dokazov, kazenski postopek, kazensko procesno pravo
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 2602; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

263.
Pojem nepisane ustave
Nina Fridl, 2020

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen pojem nepisane ustave. Tako pisana kot nepisana ustava služita kot ključni varovalki človekovih pravic. S formalnega vidika je ustava najvišji pravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi ostali pravni akti (zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni pravni akti). Večina ustav je kodificiranih, lahko pa so tvorjene iz različnih posamičnih aktov, ki so nastali na podlagi običajev in precedensov in bili v pisno obliko pretvorjeni kasneje, znotraj pomembnejših sodnih odločitev, odločb oz. statutov. Nepisane ustave so se pojavile relativno zgodaj, ko so ljudje bodisi ustno bodisi preko preprostih zapisov ohranjali temeljna pravila, ki so predstavljala okvir za lažjo vzpostavitev reda znotraj posamične družbe. Nenapisana ustava plemena Irokezov po mnenju mnogih strokovnjakov predstavlja temeljno osnovo za izgradnjo današnjega močnega konstitucionalnega sistema Združenih držav Amerike. Izhajajoč iz Magne Charte Libertatum so tudi Britanci postavili trdne temelje za eno najobsežnejših nekodificiranih ustav. Prednost gibkih ustav je v njihovi prilagodljivosti, kar botruje dejstvu, da imajo ustavni sistemi močno zgodovinsko zaledje, ki je narekovalo njihovo obliko in sam obstoj. Z razvojem sodne prakse, ki je močno zaznamovala razvoj ostalih, pozneje razvitih ustavnih sistemov, je nepisana ustava predstavljala zibelko mnogim sodobnim demokratičnim institucijam. S precedenčnimi primeri in močnim teoretičnim zaledjem in tolmačenjem pomen pisane ustave marsikje prednjači pred togo pisano ureditvijo, saj zapolnjuje veliko pravnih praznin. V magistrskem delu želimo raziskati, ali nepisana ustava predstavlja poglavitno oviro pri varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepisana ustava, Magna Charta Libertatum, ustavno pravo, irokeška ustava, sodna praksa, Ustava Združenih držav Amerike
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1830; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

264.
Varstvo (človekovih) pravic v delovnih sporih
Jožef Arnuš, 2005

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, delovno pravo, delovni spori, sodišča
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 1409; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (725,31 KB)

265.
266.
Obdavčitev avtorskih honorarjev v visokošolskem izobraževanju
Sonja Kuhar, 2006

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtorski honorarji, visokošolsko izobraževanje, avtorsko pravo, dohodnine
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 1867; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (955,77 KB)

267.
Prepoved retroaktivnosti in njene izjeme po slovenskem pravu
Andraž Matjaž, 2020

Opis: Retroaktivnost se v zgodovini pojavlja že v času rimskega prava. Nato v srednjem veku zamre in se počasi obudi s francosko revolucijo, kjer je retroaktivnost posegla na kazensko pravo. Še kasneje, v letu 1804, se s francoskim civilnim zakonikom in v letu 1811 še z avstrijskim državnim zakonikom dodatno utrdi in sprejme kot eno izmed pomembnejših pravnih načel. Prepoved retroaktivnosti, ki je vsebovana v 155. členu Ustave, imenujemo prava retroaktivnost in gre za eno izmed glavnih konkretizacij načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načela pravne države posameznikom zagotavljajo, da se te lahko zanašajo na veljavno pravo ter da jim zakoni ne bodo naknadno posegali v njihove pridobljene pravice. Skladnost zakonov z ustavnimi načeli zagotavlja zakonodajalec. Ta mora pri sprejemanju zakonov izrecno paziti in spoštovati prepoved retroaktivnost, predvsem v delu, kjer bi lahko za nazaj posegel v pridobljene pravice. Gre za najzahtevnejši in najbolj problematičen pogoj, ki mora biti spoštovan pri dopustnem retroaktivnem posegu. Drugi kumulativni pogoj, ki mora biti upoštevan, da lahko zakonska določba povratno učinkuje, je javni interes. Šele ko sta oba pogoja skupaj izpolnjena, lahko nastopi dopustna retroaktivnost. Glavno besedo pri vrednotenju pogojev in retroaktivnih posegov ima ustavno sodišče z njegovo presojo in ločenimi mnenji, ki pomembno usmerjajo zakonodajalca pri sprejemanju zakonov in njegovih določb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prepoved retroaktivnosti, 155. člen Ustave, 2. člen Ustave, javni interes, pridobljene pravice, načelo zaupanja v pravo
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 2637; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (646,76 KB)

268.
Spolne zlorabe otrok in kazensko pravo
Katarina Ilijevska, 2020

Opis: Spolna zloraba otroka pomeni grobo kršitev otrokovih pravic. Posledice spolne zlorabe, doživete v otroštvu, so daljnosežne, močno omejijo in pohabijo zdrav razvoj otroka. Žrtve zaznamujejo in vplivajo na kvaliteto njihovega življenja tudi v odrasli dobi. Pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok so ozaveščenost, strokovna odličnost in ustrezna pravna regulacija ključnega pomena. Varstvo pred nasiljem nad otroki države zagotavljajo na podlagi ustave, mednarodnih aktov, zakonov in podzakonskih predpisov. Ta diplomska naloga se na eni strani ukvarja s posledicami spolne zlorabe otroka na podlagi dosedanjih raziskav in storilci ter na drugi s kazenskopravno teorijo in določbami zakona, povezanimi z obravnavanim področjem. V njej proučujemo različne vplive na razvoj tega dela kazenskega prava in kaznovalno prakso sodišč v zvezi s kaznivim dejanjem spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Analiza podatkov je pokazala, da je trend števila zapornih kazni in pogojnih obsodb za kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, v porastu. Pri primerjavi povprečne višine zaporne kazni, prisojene za posamezno obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je analiza podatkov pokazala, da so kazni, prisojene po danes veljavnem, strožjem Kazenskem zakoniku (KZ-1), nekoliko višje od kazni, prisojenih po nekdaj veljavnem Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ), vendar razlika ni bistvena. Rezultati so bili podobni tudi pri primerjavi pogojnih obsodb po obeh zakonih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spolne zlorabe otrok, storilci, posledice, kazensko pravo, sankcioniranje storilcev
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1839; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

269.
Stara in nova diplomacija
Tjaša Kerec, 2020

Opis: Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo, saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega prava. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta predstavljanje domače države v državi sprejemnici, vključno z zastopanjem interesov, še posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Odkriti zakaj, kdaj, predvsem pa kaj in kako se je spremenilo v diplomaciji ter posledično kakšne okoliščine se temu botrovale, so glavni cilji tega dela. Povečan vpliv javnosti v mednarodnih odnosih in pojav totalitarnih režimov sta pomembna vidika sprememb v diplomaciji medvojnega obdobja. Povojno, moderno dobo je zaznamovala bipolarna razdelitev sveta in hladna vojna, istočasno pa je tehnološki in družbeni razvoj človeštva spremenil svet, v katerem diplomacija deluje. Ugotavljamo predvsem, da spremembe v diplomaciji pogojuje razvoj dogodkov v mednarodnem okolju, struktura mednarodne skupnosti držav in ostalih mednarodnih dejavnikov ter, da so plod splošnega, tako tehničnega, kot tudi družbenega razvoja človeštva kot celote. Ti dejavniki najbolj prispevajo k spremembam diplomatskega sistema v dvajsetem stoletju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko pravo, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1691; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (701,78 KB)

270.
Izključitev in izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo
Anže Košir, 2020

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je ena izmed pravnoorganizacijskih oblik, v katero se družbeniki povezujejo z namenom uresničevanja ciljev na področju pridobitnih in tudi nepridobitnih dejavnosti. Položaj družbenikov v takšni organizaciji pa ni trajen in nespremenljiv. Diplomsko delo obravnava dva instituta (izključitev in izstop družbenika) družb z omejeno odgovornostjo, ki sta namenjena izločitvi družbenika iz te povezave. Izločitev se lahko izvrši na podlagi lastne volje družbenika ali po volji drugih družbenikov. Delo se osredotoča na teoretično in normativno obravnavo obeh institutov ter pri tem sooča tudi različna mnenja, ki se pojavljajo v pravni literaturi. Ob tem poda tudi vpogled v sodno prakso slovenskih sodišč in njihove najpomembnejše ugotovitve glede omenjenih institutov. V delu smo uporabili predvsem kompilacijsko in deskriptivno metodo ter deloma tudi analitično in normativno. S pomočjo primerjalne metode pa smo obravnavali primerljiva instituta, ki ju ureja delniško pravo (iztisnitev in izstop manjšinskih delničarjev), ter predstavili podobnosti in razlike med obema ureditvama. Cilj diplomske naloge je bolje razumeti oba omenjena instituta, tako v teoretičnem kot praktičnem smislu, ob tem pa tudi izpostaviti nekatera odprta vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z njima. Ob tem upamo, da bo primerjava institutov delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo kot ekonomsko najpomembnejših družb predstavljala dodano vrednost te diplomske naloge.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbe z omejeno odgovornostjo, družbeniki, delniške družbe, izločitve družbenikov, izstopi družbenikov, delniško pravo
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1469; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (516,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh