301. Razvoj mednarodnega prava nadzračnega prostoraLaura Glaner, 2020 Opis: V diplomski nalogi želimo bralcem predstaviti mednarodnopravni razvoj prava nadzračnega prostora in njegov pomen za sodobno družbo. V prvem delu predstavljamo zgodovinski okvir, ki je pripeljal do poznavanja formalnih pravnih virov nadzračnega prostora in načel, ki se v mednarodnem prostoru implicirajo skupaj z uporabo doktrine res communis omnium. V osrednjem delu pozornost namenjamo tematiki nacionalnih pravnih sistemov, njihovem vplivu in pravni urejenost nacionalnih prav posameznih držav na področju prava nadzračnega prostora. Opisujemo, kako sta na razvoj prava nadzračnega prostora vplivali vesoljska zakonodaja in vesoljska politika. Predstavljamo pomen tako imenovane vesoljske diplomacije, ki se je razvila v zadnjih petdesetih letih in postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ker je področje prava nadzračnega prostora še dokaj neraziskano in ker ne vemo, kakšna pravna vprašanja bo potrebno reševati v prihodnje, v diplomskem delu opisujemo tudi tehnike reševanja sporov na področju prava nadzračnega prostora. V zadnjem delu predstavljamo razvojne tematike in prihodnost, ki naj bi čakala pravno skupnost. Bomo nekoč z razvojem tehnologije lahko prav vsi potovali v vesolje? Bo zaradi napredka tehnologije in stremenja človeštva k odkrivanju novih skritih delov nadzračnega prostora potrebno posodobiti, spremeniti ali razviti nove formalne pravne vire v mednarodni skupnosti?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, nadzračni prostor, vesoljske tehnologije, sporazumi o nadzračnem prostoru, načela mednarodnega prava nadzračnega prostora, res communis omnium
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 985; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (598,99 KB) |
302. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike SlovenijeTijana Pejović, 2021 Opis: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1033; Prenosov: 103
Celotno besedilo (754,35 KB) |
303. Problematika izbrisa podrejenih dolžniških finančnih instrumentovNejc Halzer, 2020 Opis: Magistrsko delo celovito obravnava področje podrejenih dolžniških finančnih instrumentov, med katere sodijo tudi podrejene obveznice. Slednje so v letih po globalni finančni krizi izdajale komercialne banke z namenom krepitve regulatornega dela kapitala, podrejene obveznice pa so se prodajale tako poučenim kot tudi nepoučenim vlagateljem, ki jim ni bila pojasnjena visoko tvegana narava teh instrumentov. Leta 2013 je Evropska unija zaradi slabega finančnega stanja nacionalnih komercialnih bank Republiki Sloveniji naročila izvedbo stresnih testov s strani neodvisnih revizorjev, rezultati pa so v več nacionalnih bankah pokazali finančni primanjkljaj ali celo negativni kapital. Ker je bankam, katerih kapitalsko stanje ni bilo ustrezno, grozil stečaj, je z namenom zagotovitve kapitalske ustreznosti prišlo do spremembe zakonodaje, konec leta 2013 pa je Banka Slovenije na podlagi novele Zakona o bančništvu izdala odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katerih je v več komercialnih bankah prišlo do izbrisa podrejenih obveznic. Delo analizira okoliščine, v katerih je prišlo do izbrisa podrejenih obveznic, odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2016 presojalo o tej zadevi, obravnava spremembe zakonodaje na predmetnem področju, ob obravnavi instituta odškodninske odgovornosti pa se opredeljuje tudi do morebitnih pravdnih zahtevkov imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podrejene obveznice, izbris podrejenih obveznosti, mehko pravo EU, ZPSVIKOB, odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, vrednostni papirj
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1189; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,41 MB) |
304. Poslovna goljufijaTimotej Široka, 2021 Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tema o poslovni goljufiji kot kaznivem dejanju v Sloveniji. Poslovna goljufija je opredeljena kot kaznivo dejanje zoper gospodarstvo po 228. členu KZ-1 in velja za eno najbolj številčnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo pri nas. V uvodu bo opisano gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta in gospodarsko kaznivo dejanje. Opisali bomo, pod kaj spada gospodarsko kazensko pravo in čemu je namenjeno, kaj predstavlja gospodarska kriminaliteta in opredelili pojme, kot so gospodarski subjekt, gospodarska dejavnost, kaznivo dejanje in gospodarsko kaznivo dejanje. Nato bosta predstavljena zakonska evolucija in zgodovinski razvoj poslovne goljufije. Podrobneje bo opisana primerjava med klasično goljufijo in poslovno goljufijo. Opisane bodo temeljne razlike med kaznivima dejanjema na področju zakonskih znakov, zastaranja, kazenskih sankcij in kazenskega pregona. Sledi podroben opis in razlaga poslovne goljufije na splošno in njeni tipični primeri v praksi, incidenčni znaki upnika in dolžnika pri poslovni goljufiji, primeri preslepitve, problematika bagatelnih oblik poslovne goljufije in kako je zakonodajalec z uveljavitvijo KZ-1 razširil objektivni pogoj kaznivosti in s tem omogočil tudi kaznivo poslovno goljufijo brez premoženjske škode. Predstavljeni bodo tudi primeri, zakaj in kako je prišlo do zavrženja ovadb na podlagi neutemeljenega suma poslovne goljufije in enostavnega neplačila, ustavitve postovka, zavrnilne in oprostile sodbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Na koncu pa bo prikazana še statistika kaznivega dejanja poslovne goljufije v Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovna goljufija, kaznivo dejanje, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarsko kazensko pravo, prevara
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1961; Prenosov: 196
Celotno besedilo (670,74 KB) |
305. Kmetijsko zemljišče kot predmet subvencije po pravu EUBarbara Vintar, 2021 Opis: V zaključni nalogi je obravnavan pojem kmetijsko zemljišče, predvsem v povezavi s pridobitvijo subvencij, ki so vezane na kmetijsko zemljišče. Namen raziskovanja je razjasniti pojem kmetijsko zemljišče na ravni Evropske unije. Tema raziskovanja spada v širše področje skupne kmetijske politike, ki je ena izmed osrednjih panog Evropske unije. Kmetijske subvencije se podeljujejo v okviru skupne kmetijske politike na podlagi posamezne uredbe, ki določa pogoje za pridobitev subvencije na podlagi kmetijskega zemljišča. Cilj zaključnega dela je opredeliti pojem kmetijskega zemljišča in sorodnih pojmov, ki so z njim povezani, ter prikazati bistvene pogoje, pod katerimi je kmetijsko zemljišče lahko podlaga za pridobitev subvencije. Kmetijsko zemljišče in z njim tesno povezani pojmi so raziskani s pomočjo normativnih aktov Evropske unije, nato pa še s pomočjo sodne prakse Sodišča Evropske unije, z namenom ustvariti tem bolj jasno opredelitev koncepta kmetijskega zemljišča kot podlago za pridobitev kmetijske subvencije. Normativna opredelitev pojma je dokaj jasna in jedrnata, vendar je po drugi strani iz sodne prakse razvidno, da le-ta ne zajema vseh dejanskih stanj. Znotraj raziskovanja sta proučena tudi dva različna pristopa k definiranju oziroma razlagi pojma ter njune prednosti in slabosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, kmetijske subvencije, upravičeni hektar, skupna kmetijska politika, kmetijsko pravo
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1121; Prenosov: 62
Celotno besedilo (546,12 KB) |
306. Meje odločanja po prostem preudarku - primer nošenja orožjaJernej Smolej, 2021 Opis: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1030; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,75 MB) |
307. Mednarodnopravni vidiki spopadov na Južnem KavkazuDavid Bertalanič, 2021 Opis: Magistrsko delo obravnava tako ius in bello kot ius ad bellum, mednarodno kazensko pravo in druga področja mednarodnega prava. Njegov namen je ugotoviti položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil ter klasificirati obravnavane spopade. Obravnavani so tudi viri mednarodnega prava, dihotomije ius in bello, vojaška okupacija, ter zločin agresije. Položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil v oboroženih spopadih je obravnavan preko deklarativne in konstitutivne teorije ter vprašanja pravnih učinkov priznanja države. Klasifikacijo spopadov na Južnem Kavkazu otežuje tudi obstoj samooklicanih držav na tem območju. Analizirani so konflikti v Gorskem Karabahu, ki so potekali neposredno pred in po razpadu Sovjetske zveze, kot tudi spopadi leta 2020. Analizirani so tudi konflikti na območju Gruzije. Mednarodnopravni vidiki spopadov so obravnavani z opisovanjem geneze konfliktov, opredelitve njihovih značilnosti in udeležencev v njih, posamezni spopadi pa so se tudi klasificirali. Ugotovljeno je bilo, da oborožene sile Abhazije, Gorskega Karabaha in Južne Osetije niso nedržavni udeleženci v oboroženih spopadih, ker so pod splošnim nadzorom druge države. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima lahko akt priznanja države tudi konstitutivne učinke, da je območje Gorskega Karabaha še vedno okupirano, ter da je bil v spopadih na Južnem Kavkazu zagrešen zločin agresije. Magistrsko delo znanosti in stroki prispeva s celovitim pregledom mednarodnopravnih vidikov obravnavanih spopadov ter dodatno pravno argumentacijo na področju, ki je izrazito argumentativne narave. Širše znanosti in stroki prispeva predvsem s spoznanji o položaju nepriznanih držav v oboroženih spopadih, ker le ta niso omejena zgolj na območje Južnega Kavkaza.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojno pravo, nepriznana država, oboroženi spopadi, agresija, okupacija
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 1054; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,38 MB) |
308. Primerjava Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in osnutka mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnostSara Drakulić, 2021 Opis: V magistrskem delu bo predstavljena primerjava med Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča ter osnutkom mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost. Gre za področje mednarodnega kazenskega prava, ki se je razvilo predvsem v zadnjih 100 letih. Med njegove največje uspehe štejemo ravno ustanovitev MKS. To je pristojno za preganjanje štirih glavnih kaznivih dejanj: genocida, vojnih hudodelstev, agresije in zločinov proti človečnosti. Magistrsko delo se bo osredotočalo predvsem na proučevanje zločinov proti človečnosti v Rimskem statutu in osnutku mednarodne konvencije, ki ga je zasnovala KMP. V ta namen bodo uporabljene nekatere znanstvene metode, med njimi deskriptivna metoda, s katero bo podan opis zgodovinskih mejnikov v razvoju mednarodnega kazenskega prava, sintetična metoda, s katero se bo preko več vidikov zločinov zoper človečnost skušala podati enotna razlaga, komparativna metoda, s katero bo izvedena primerjava dveh mednarodnih dokumentov na temo zločinov zoper človečnost, ter kompilacijska metoda, s katero se bo navajalo navedbe in citate drugih avtorjev. Namen magistrskega dela je predstavitev primerjave Rimskega statuta in osnutka mednarodne konvencije. Zločini zoper človečnost so namreč že definirani v Rimskem statutu, osnutek mednarodne konvencije pa na drugi strani predstavlja poskus ustvarjanja univerzalne konvencije na temo zločinov zoper človečnost, ki bi pripomogla k uspešnejšemu preganjanju teh zločinov. Cilj magistrskega dela je zajeti vse podobnosti in razlike med tema dokumentoma, ju pred tem podrobno razdelati in predstaviti mehanizme, s katerimi bodo države lažje preganjale zločine zoper človečnost. Magistrsko delo bo pripomoglo k poglobljenemu razumevanju zločinov zoper človečnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, zločini zoper človečnost, Komisija za mednarodno pravo, Združeni narodi
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 856; Prenosov: 74
Celotno besedilo (678,33 KB) |
309. Pravni pogled na kitajski Sistem javnega slovesaAndraž Slatnar, 2021 Opis: Množični videonadzor državljanov postaja stalnica vsakodnevnega življenja. Če smo še pred leti zgolj skomignili z rameni in tovrstno početje naprtili avtoritarnim sistemom, ki kršijo človekove pravice, pa je ravno aktualna koronakriza razgalila šibkost varovanja človekove zasebnosti, intime in primere, kako se (lahko) v imenu nacionalne varnosti opravičujejo posegi v vsakodnevno življenje ljudi. Razsežnosti, do katerih je prišlo na področju videonadzora v Ljudski republiki Kitajski, ki namerava s pomočjo sodobne tehnologije ne zgolj nadzirati družbo, temveč jo prevrednotiti po svojih nazorih, so težko predstavljive. In to praktično za vsako ceno. Namen magistrskega dela je bralcu razgaliti kitajski Sistem javnega slovesa, visokotehnološki sistem videonadzora, ki bo spremljal kitajske državljane pri njihovem vsakodnevnem življenju in vrednotil, kako se obnašajo, kaj počnejo, s kom se družijo in kakšen odnos imajo do vladajoče komunistične partije, potem pa bo to pretvoril v točke javnega slovesa, na podlagi katerih bo življenje Kitajcev bodisi lažje bodisi težje. Cilj magistrskega dela je problematiko sistema predstaviti čim bolj nepristransko. Prikazane so njegove prednosti in slabosti ter kaj se je iz njega mogoče naučiti, preden bo ideja o tovrstnem nadzorovanju in točkovanju ljudi neizbežno priromala na mizo evropskih zakonodajalcev. Dejstvo je namreč, da se tehnologija dandanes razvija z neverjetno hitrostjo, pravo pa le s težavo sledi hitro spreminjajoči se družbeni stvarnosti. Kljub temu pa to ni in ne sme biti izgovor, da se tehnologiji in vsakokratni vladajoči oblasti ne zarišejo meje, preko katerih ne smeta. Nezmožnost takšnega omejevanja namreč (lahko) vodi v hude absurde in kršitve temeljnih človekovih pravic, kot so razgaljene v magistrskem delu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: videonadzor, kitajski Sistem javnega slovesa, kamere, kaznovanje, pravo varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 07.01.2022; Ogledov: 763; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,48 MB) |
310. 75 let OZN – dosežki in nemočPia Ternovec, 2021 Opis: Organizacija združenih narodov, poznana pod kratico OZN, je mednarodna organizacija, katere del je 193 držav sveta. Ustanovljena je bila 24. oktobra 1945 s strani 51 držav, ki so se po vojni zavezale k varovanju in ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvijanju prijateljskih odnosov med narodi, uresničevanju mednarodnega sodelovanja ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sedež organizacije se nahaja v New Yorku, njen aktualni generalni sekretar pa je António Guterres. Magistrsko delo je posvečeno predstavitvi OZN, s poudarkom na njenih dosežkih ter nemoči, s katerimi se je soočala v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. To je bilo doseženo s pomočjo več različnih metod, in sicer deskriptivne, analitične, sintetične, induktivno-deduktivne metode ter metode kompilacije. V magistrskem delu pa se obenem skuša potrditi tudi tri temeljne hipoteze, med katerimi je recimo ta, da je OZN v svojih petinsedemdesetih letih delovanja za seboj pustila skupek pozitivnih in negativnih posledic. Namen magistrskega dela je prikazati delovanje OZN v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. V uvodnem delu je definiran pomen OZN v svetu. V jedru magistrskega dela sledi kratka predstavitev organizacije, kjer so opisani njeni poglavitni organi, specializirane agencije in ostale mednarodne organizacije. Nato se preide na bistvo magistrskega dela, kjer so v obravnavi dosežki in nemoč OZN. Eden izmed njenih ključnih dosežkov je predvsem ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic. V povezavi s svojimi dosežki in nemočjo pa je bila organizacija deležna tudi številnih kritik: od moralne in filozofske kritike, kritike učinkovitosti do diplomatske in politične kritike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dosežki Organizacije združenih narodov, nemoč Organizacije združenih narodov, mir in varnost, človekove pravice, mednarodno pravo
Objavljeno: 07.01.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 93
Celotno besedilo (919,52 KB) |
