Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji
Dejan Kaloh, 2014

Opis: Magistrsko delo obravnava in primerja zgodovinske, politične in pravne vidike funkcije šefa države v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju tudi RS) in Ruski federaciji (v nadaljevanju tudi: RF). Pristojnosti in funkcije predsednika države v teh dveh državah so nujno drugačne, saj je Slovenija predstavnica parlamentarnega sistema državne oblasti z reprezentativno vlogo šefa države, Ruska federacija pa je država s predsedniškim sistemom državne oblasti, kjer je vloga šefa države v primerjavi z drugimi ključnimi državnimi organi izstopajoča. Obe državi kljub razlikam v sodobnem sistemu državne oblasti povezuje skupna komunistična preteklost, za katero je bilo značilno enostrankarsko vladanje in soočenje s prehodom v novi demokratični sistem, ko je Slovenija postala parlamentarna demokracija, Ruska federacija pa je dobila dominantni predsedniški sistem. Obe državi sta v nenehnem procesu utrjevanja demokratične države, pri tem pa ima ravno predsednik države zelo pomembno vlogo. Odnosi med posameznimi vejami oblasti v odnosu do šefa države so v obeh preučevanih državah različni. Predsednik Republike Slovenije predstavlja »sui generis« državni organ in je pozicioniran zunaj okvirjev klasične tridelne oblasti, ob tem, da v svojih rokah nima izvršilne oblasti. Predsednik Ruske federacije pa ravno obratno - predstavlja četrto vejo oblasti, ki je v primerjavi s preostalimi tremi vejami oblasti dominantna. Magistrsko delo se je v osrednjem delu osredotočilo na primerjalni opis vloge, pristojnosti in pooblastil predsednika v sistemu, ki mu dovoljuje več oblasti (Ruska federacija) in v sistemu, v katerem je predsedniška oblast bolj omejena (Republika Slovenija). Dejanski položaj in moč šefa države pa je bilo potrebno nujno presojati v kontekstu politične zgodovine države, ustavnega okvirja in v luči osebnostnih značilnosti vsakokratnega šefa države.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: šef države, pristojnosti šefa države, parlamentarni sistem, predsedniški sistem, predsednik Republike Slovenije, predsednik Ruske federacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3439; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (646,41 KB)

2.
Avtonomija lokalnih skupnosti v Sloveniji
Helena Židanek, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, avtonomija, decentralizacija, nadzor, sodelovanje, pristojnosti
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 2682; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
Učinkovitost dela varuha človekovih pravic
Maša Miklavčič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, varuh človekovih pravic, pristojnosti, kršitev, omejevanje
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 3016; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Pristojnosti in delovanje sodišča Evropske unije
Damijana Bojić, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodišča, Sodišče EU, pristojnosti, organizacija, sodniki, pravobranilci, postopki, sodbe, tožbe
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2705; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (360,83 KB)

5.
6.
Prorogacija mednarodne pristojnosti
Nejc Goršič, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, prorogacija, mednarodna pristojnost, prorogatio fori, prorogatio tacita, sporazum o pristojnosti
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3357; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (868,04 KB)

7.
8.
9.
10.
Sistem financiranja občin v Sloveniji
Katja Pepelnak, 2019

Opis: Občina potrebuje za uresničevanje svojega bistva priznavanje samostojnosti in neodvisnosti ter sistem, ki ji to omogoča. Pomembna je jasna razmejitev nalog, ki so lokalne narave od tistih, ki izhajajo iz državne ravni. V nadaljevanju pa se naloge lokalne narave razmejujejo na obvezne in neobvezne naloge. Vsakršna razmejitev nalog privede do dvoma, v kolikor razmejitev nalog ni jasno določena s predpisi in v kolikor nima jasne slike o tem, kako so takšne naloge financirane. S proučevanjem državnih predpisov prišli do ugotovitve, da obstaja nejasna slika o tem, katere občinske naloge so obvezne in katere neobvezne. Prav tako je predpisov, ki govorijo o nalogah občin, preveč. Pomanjkljivost pa se kaže v tem, da se Zakon o lokalni samoupravi, ki sicer določa izvirne naloge občin, ne upošteva kot krovni zakon, ki bi te naloge povezal v neko smiselno celoto. Novo razmejevanje občinskih nalog pa je uvedel tudi Zakon o financiranju občin, ki je v svojih določbah določil naloge, ki se financirajo s primerno porabo. Z analizo nalog in sredstev za njihovo financiranje na konkretnem primeru Občine Poljčane smo prišli do ugotovitve, da povprečnina, ki je izračunana iz povprečnih stroškov obveznih nalog občin, ki jih določa Zakon o financiranju občin, ni odraz dejanskega stanja in posledično privede do nesorazmerja med obveznimi nalogami občin ter sredstvi za njihovo financiranje. Trenutno veljavni sistem financiranja občin pa pozablja, da ima občinska infrastruktura rok trajanja in samo vzdrževanje ne more zagotavljati kakovosti življenja občanov. Čigava naloga so torej investicije? In čigava naloga je zagotavljanje socialne varnosti?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: financiranje, povprečnina, obvezne naloge, neobvezne naloge, pristojnosti občin, primerna poraba
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2037; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh