Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Družinski zakonik - razmejitev odločanja med centri za socialno delo in okrožnimi sodišči
Maša Erjavec, 2020

Opis: Uvedba novega Družinskega zakonika (DZ) je v primerjavi z ZZZDR prinesla razmejitev strokovne svetovalne in podporne vloge CSD od razsojanja, ki je v pristojnosti sodišča. Okrožno sodišče z uvedbo DZ odloča o ukrepih za varstvo otrokove koristi ter o skupni vzgoji in varstvu otroka. CSD pa poda strokovno mnenje, izvaja ukrepe in nadzor nad ukrepi ter izdela načrt pomoči družini in obvešča okrožno sodišče o izvajanju ukrepov. DZ daje velik poudarek zaščiti otrokove koristi in narekuje potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju med CSD in okrožnimi sodišči. Diplomsko delo izvirno predstavi razmejitev pristojnosti odločanja CSD in okrožnega sodišča v družinskih zadevah za varstvo otrokove koristi po novem DZ. Uporabljeni sta opisna in normativna metoda pri opredelitvi pravnih virov družinskega prava in značilnosti DZ, pri opredelitvi temeljnih pojmov in institutov ter razmerij med starši in otroki, pa tudi pri predstavitvi postopkov odločanja v DZ in ukrepov za varstvo otrokove koristi. S primerjalno metodo je predstavljen prenos odločanja s CSD na okrožno sodišče glede na določila DZ in predhodno veljavni predpis ZZZDR. Ugotovitve kažejo, da ureditev DZ z vzpostavitvijo jasne razmejitve odločanja med CSD in okrožnim sodiščem in s tem razmejitve socialnovarstvenih storitev zagotavlja boljše varstvo otrokove koristi. Nova ureditev je dolgoročno boljša in odpravlja omejitve necelovitega varovanja otrokove koristi po ZZZDR. Ne glede na začetne težave DZ je varstvo otrokove koristi bolje zagotovljeno
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družinski zakonik, razmejitev pristojnosti, CSD, okrožno sodišče, otrokova korist, ukrepi
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 1189; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (467,98 KB)

12.
Nova generacija sporazumov o prosti trgovini
Doroteja Jagarinec, 2021

Opis: V diplomskem delu preučimo vlogo EU pri vplivu na mednarodno trgovino. EU se je morala soočiti z vzponom globalizacije in spremembami na svetovnih trgih. Pri teh spremembah je pomembno vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki je bistveno okrepila vlogo EU pri vplivu na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. V delu so predstavljeni prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v post-lizbonski usmeritvi dokaj presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir, kakor je bilo to pri t. i. sporazumih prve generacije. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije so usmerjeni k liberalizaciji trga in k spoštovanju človekovih pravic, delovnih standardov, okoljevarstva in dobrega gospodarjenja. V diplomskem delu izpostavljamo problematiko mešanih sporazumov, ki lahko sprožajo napetosti med politično konstrukcijo sui generis, kakor pogosto opredelimo EU, in tretjimi državami, s katerimi želi sodelovati preko prostotrgovinskih sporazumov. Ugotoviti velja, da bodo naslednji sporazumi večinoma mešane narave, kar bo vodilo v dolgotrajnejši postopek njihovega sprejeta, ker bodo v sprejetje vključene tako EU kot tudi države članice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostotrgovinski sporazumi nove generacije, pristojnosti Evropske unije, zunanja trgovinska politika, skupna trgovinska politika
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 789; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (464,89 KB)

13.
Širjenje pooblastil občinskih redarjev
Natalija Golob, 2021

Opis: V Sloveniji za varnost na državni ravni skrbi policija, na občinski ravni pa občinsko redarstvo, ki skrbi predvsem za varovanje varnosti v cestnem prometu in za vzdrževanje javnega reda in miru. Policija je že ob ustanovitvi občinskih redarstev velik del nalog prepustila občinskim redarstvom, prav tako pa tudi sedaj vse poteka v smeri, da bi zmeraj več nalog prepustili občinskim redarjem. Trend širjenja pooblastil občinskih redarjev je, da bi se občinska redarstva preimenovala v mestno policijo. V uvodnem delu smo z zgodovinsko metodo predstavili zgodovinski razvoj občinskega redarstva, nato smo z enostavno statistično metodo predstavili, katere občine imajo ustanovljena občinska, medobčinska ali mestna redarstva in koliko imajo zaposlenih, v nadaljevanju smo s primerjalno metodo primerjali, kako ima urejeno prometno in komunalno redarstvo sosednja država Hrvaška. Primerjali smo tudi strokovno usposabljanje policistov in občinskih redarjev ter strokovno usposabljanje občinskih redarjev, prometnih ter komunalnih redarjev na Hrvaškem. Na koncu magistrskega dela smo s sociološko oz. empirično metodo pridobili mnenja zaposlenih občinskih redarjev in občanov glede širjenja pooblastil. Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je smiselno občinskim redarjem širiti pooblastila oz. kakšni problemi se pojavljajo pri širitvi. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na širjenje pooblastil. Rezultati raziskav so pokazali, da se pri širitvi pojavljajo številni problemi, ki jih je potrebno rešiti (pomanjkanje kadra, prekratko usposabljanje, pomanjkanje opreme, sprememba zakonodaje, finance, reorganizacija, dodatne naloge in prostori). Naše ugotovitve bo lahko stroka uporabila pri nadaljnjih širitvah pooblastil, tako da izboljša področja, kjer so potrebne spremembe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občinsko redarstvo, občinski redarji, red, pooblastila, pristojnosti
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

14.
Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republike
Urška Dovžak, 2023

Opis: V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov
Objavljeno: 13.02.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (450,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh