Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izvrševanje kazenskih sankcij zoper storilce kaznivih dejanj je skozi preteklost potekalo na okrutne in nehumane načine, od sekanja udov, pohabljanj, usmrtitev, poniževanj, javnih linčev, osamitev in izločitev,na podlagi katerih je vsakokratna oblast poskušala zadostiti pravičnosti kaznovanja skozi trpljenje storilca kaznivega dejanja in s tem pridobiti ugled v družbi, kakor tudi opominjati družbo na posledice, ki jih storitev kaznivega dejanja prinese storilcu. Kljub sprejetim nacionalnim in mednarodnim normam, si je prenekatera oblast dovolila ravnati po svoje ter izvrševala kazenske sankcije, ki so bile daleč od primernosti in so v več primerih presegale sorazmernost glede na storjeno kaznivo dejanje. V začetku 18. stoletja pa so ideje Cesareja Beccarieo kodificiranju kaznivih dejanj ter enakosti in zakonitosti kaznovanja v evropskem prostoru dosegle plodna tla in premiki so šli v smer oblikovanja kazenskih zakonikov na temelju načela zakonitosti. Ideje o javnosti kazni, podobnosti in zanesljivosti kazni napram izvršenemu kaznivemu dejanju, promptnosti in sorazmernosti kazni povzročenemu kaznivemu dejanju oziroma družbeni škodi so doprinesle k miselnosti, da je nekaj potrebno narediti tudi na področju preprečevanja in ne le kaznovanja. Razvile so se alternativne kazenske sankcije kot oblika izvrševanja kazenske sankcije brez prestajanja zaporne kazni, ki so prinesle tudi prepotrebno rehabilitacijo oziroma postpenalno obravnavo storilcev kaznivih dejanj in s tem vpliv na povratništvo storilcev kaznivih dejanj kakor tudi na prenatrpanost zaporskih kapacitet, s katerimi se srečuje velik odstotek evropskih držav. Izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, katere pojmujemo kot probacijo, se je pričelo izvajati v okviru probacijskih služb, katerih organiziranost, pristojnosti in oblike so različne, a vendar je vsem skupno dejstvo, da se skozi probacijo poskuša vplivati na storilčevo vedenje in s tem povezanost s skupnostjo. V letošnjem letu je, kot ena izmed zadnjih evropskih držav, probacijsko službo uvedla z Zakonom o probaciji tudi Slovenija ter ji s tem podelila pristojnost za izvajanje večine dosedanjih oblik postpenalnih pomoči in izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. S pomočjo probacijske službe, s katero bo dosedanja razpršenost izvrševanja alternativnih kazenskih sankcij med različnimi akterji prešla le na en organ, bo Slovenija imela jasnejši in sistemsko urejen pregled nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: postpenalna obravnava, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, probacija, probacijska služba
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 4670; Prenosov: 376
Celotno besedilo (1,64 MB)