21. Evropsko teritorialno sodelovanje na transnacionalni ravniNada Hozjan, 2016 Opis: Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se
mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše,
državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes,
bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države
članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v
razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere
bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega
instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega
sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med
različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne
perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske
kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU
in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na
vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za
skupne izzive posameznega območja.
Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so:
• usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno
omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov);
• prenos znanja;
• priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive;
• usklajevanje politik na transnacionalni ravni.
Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja
vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih
sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa
slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot
tudi po obsegu alokacije sredstev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Interreg, programi evropskega sodelovanja, makroregionalne strategije, strateško usmerjen razvoj, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 778; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (2,58 MB) |
22. Modus operandi radijskih izdajateljev v praksi po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in statusa programa posebnega pomena v Republiki Sloveniji v obdobju 2004-2014Robi Brglez, 2015 Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in
dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti
v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo
v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti
naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od
Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo
kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja
programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa
posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti
izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi
ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo
poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni
praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi
izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in
omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje
radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski
izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti,
navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in
odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev
podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in
predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 700; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,45 MB) |
23. |
24. |
25. |
26. Doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebamiAnita Regula, 2022 Opis: Diplomska naloga se poglobi v doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu se v prvem delu poglobimo v definicijo otrok s posebnimi potrebami in v zakone sprejete na tem področju ter kaj Republika Slovenija ponuja družinam z otroci s posebnimi potrebami. Poleg tega pa smo v dodatnih poglavjih pozornost posvetili tudi učencem s posebnimi potrebami v šolskem sitemu, kakšno obravnavo imajo, katere prilagoditve itd. Bolj poglobljeno smo se tudi posvetili šolanju na daljavo na splošno in v času epidemije covid 19. Za konec pa smo raziskali tudi področje starševstva otrok s posebnimi potrebami.
S pomočjo pol strukturiranih intervjujev smo prišli do odgovorov. Sodelovalo je 10 staršev, ki je v času šolanja na daljavo zaradi covid epidemije ostalo z otrokom/otroci doma. Z intervjuji smo prišli do odgovorov, da so starši šolanje na daljavo doživljali različno, da so se bolje počutili v vlogi starša kot učitelja, saj jim je starševska bolj znana, in pa dvomili so v lastne kompetence. Starši navajajo, da so imeli težave kot npr. upor otroka predvsem pri novostih, neposlušnost otroka, otroka so dekoncentrirali zunanji motilci, nizka psihofizična sposobnost otroka, itd. Poleg tega pa težave navajajo tudi pri organizaciji službenih obveznosti in šolanja (več) otrok na daljavo, pomankanje časa, neusposobljenost (staršev) za poučevanja otrok s posebnimi potrebami, preobremenjenosti staršev s službo, kar je vodilo v prikrajšanost otroka pri šolanju. Otrok pa si je svoj čas krajšal s telefonom ali televizijo. Pri šolskih obveznostih so si pomagali s pomočjo učitelja, prilagoditvijo prostora za učenje, omejitvijo zvokov in slik ter z aktivnostjo med izpolnjevanjem obveznosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, šolanje na daljavo, posebni programi vzgoje in izobraževanja, prilagoditve, starši otrok s posebnimi potrebami, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 57
Celotno besedilo (981,03 KB) |
27. |
28. |
29. |
30. |
