Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času pandemije covida-19
Uroš Černilec, 2021

Opis: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev. Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA. Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva pozitivno/motivacijsko.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 843; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacije
Alja Leskošek, 2023

Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo. V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh