1. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 563; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Odnos strokovnih delavcev do uporabe pogovorne umetne inteligence v psihosocialnem svetovanjuALJA ŽIBRET BOŽIČ, 2025, ni določena Opis: Pogovorna umetna inteligenca (PUI) je ena izmed najhitreje razvijajočih se tehnologij, ki temelji na sposobnosti umetne inteligence za ustvarjanje naravnega, človeku podobnega jezika v obliki dialoga. Njena raba se širi tudi na področje psihosocialnega zdravja, kjer se pojavlja kot potencialno orodje v podpornih procesih, informiranju in samopomoči. Kljub temu pa uporaba PUI v psihosocialnem svetovanju odpira številna vprašanja, zlasti glede varnosti, etike in vpliva na terapevtski odnos.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo, kakšen je odnos strokovnih delavcev do uporabe PUI v psihosocialnem svetovanju. Aktualnost teme izhaja iz hitro rastoče prisotnosti tehnologije na omenjenem področju in pomanjkanja raziskav v slovenskem prostoru. Pri tem nas zanimajo področja sprejemanja in poznavanja same tehnologije, zaznane prednosti in pomanjkljivosti, etična vprašanja strokovnih delavcev, možnosti integracije ter oblikovanje smernic in varnostnih mehanizmov za implementacijo le-te na slovenski trg. Podatki v raziskavi so pridobljeni iz primarnih in sekundarnih virov ter z delno strukturiranim intervjujem. Rezultati kažejo, da je poznavanje in sprejemanje PUI s strani strokovnih delavcev raznoliko, kjer prevladujeta osnovno poznavanje tehnologije in previden odnos. Večinoma jo prepoznavajo kot dopolnilno orodje, primerno za psihoedukacijo, podporo med srečanji in lažje oblike samopomoči, ob tem pa opozarjajo na njene omejitve. Ključni pomisleki se nanašajo na nezmožnost vzpostavljanja pristnega odnosa, etična tveganja, varnost, odgovornost in zlorabo.
Zaključujemo, da je za smiselno vključevanje PUI v psihosocialno svetovanje nujen premišljen, človeku usrediščen pristop, ki ohranja temeljne vrednote človeškega stika in strokovne odgovornosti s potrebo po primernem nadzoru, jasnih standardih in usposabljanju uporabnikov in svetovalcev za uporabo PUI. Naše ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju PUI, njenih prednosti in omejitev kot tudi k možnostim za širšo in bolj etično varno integracijo.
Ključne besede: PUI, klepetalni roboti, strokovni delavci, psihosocialno svetovanje, terapevtski odnos, integracija, etika
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 488; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,97 MB) |
3. E-intervencija ekspresivnega pisanja kot možnost lažjega dostopa do psihosocialnega svetovanjaNataša Banfi, 2025, ni določena Opis: V magistrskem delu smo raziskali možnost uporabe ekspresivnega pisanja (EP) v obliki e-intervencijske oblike psihosocialne podpore za posameznike, ki zaradi različnih ovir nimajo dostopa do klasičnih terapevtskih storitev ali si take oblike pomoči ne želijo. Ob kritičnem pregledu literature smo se usmerili v delovanje, terapevtske učinke in možnost prilagoditve EP v digitalno okolje.
Izvedli smo tematsko kvalitativno raziskavo s fenomenološkim pristopom, v kateri je sodelovalo šest odraslih udeležencev. Skozi štiridnevni proces strukturiranega ekspresivnega pisanja so zapisovali osebna doživljanja in čustvene odzive, nato pa v nadaljevanju delili razmišljanja in občutke v poglobljenih polstrukturiranih intervjujih.
Analiza je pokazala, da udeleženci e-intervencijo ekspresivnega pisanja doživljajo kot učinkovito in varno ter kot izkušnjo, ki jim je omogočila čustveno predelavo in jih spodbudila k večji pripravljenosti za iskanje nadaljnje strokovne psihološke pomoči. Rezultati kažejo, da ima e-intervencija lahko pomembno vlogo pri dopolnjevanju klasičnih oblik psihosocialne ali psihološke pomoči, saj omogoča večjo dostopnost, zasebnost, varnost in prilagodljivost glede na osebne potrebe uporabnikov.
Sklepi magistrske naloge potrjujejo potencial e-intervencij EP na področju mentalnega zdravja in nakazujejo očitno potrebo po nadaljnjem razvoju digitalnih orodij. E-intervencije so na predmetnem področju ob strokovnih temeljih znanstvenih metod ter spoštovanju in sprejemanju individualnih značilnosti in potreb uporabnikov pomemben korak k dvigu kakovosti duševnega zdravja širše skupnosti.
Ključne besede: Ekspresivno pisanje, e-intervencija, duševno zdravje, psihosocialno svetovanje, samopomoč.
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 528; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Povezovanje igralne terapije s psihosocialnim svetovanjem pri delu z otroki : razlike, podobnosti in možnosti za izboljšanje strokovnega delaDolores Sonički, 2025, magistrsko delo Opis: Poklic psihosocialnega delavca je v Sloveniji razmeroma nov, pri čemer večina strokovnjakov deluje predvsem na področju svetovanja odraslim. Ko se svetovalec odloči za delo z otroki in mladostniki, se pojavijo posebni izzivi, saj je treba upoštevati razvojne značilnosti mlajše populacije ter njihove posebne potrebe. V svoji magistrski nalogi smo zato želeli raziskati, kako svetovalci in terapevti v praksi združujejo kognitivno vedenjske pristope z igralno terapijo. Slednja obsega širok nabor tehnik in različic (psihodinamsko, na otroka osredotočeno, filialno ipd.) ter dokazano podpira čustveni in socialni razvoj.
V teoretičnem delu so predstavljene osnove svetovanja, poudarki pri delu z otroki in mladostniki ter vloga svetovalca, ki lahko uporablja kognitivno vedenjske in kreativne metode. Poseben poudarek smo namenili preglednemu orisu igralne terapije in vprašanju, kako se njena načela lahko uspešno prenesejo v psihosocialno svetovalno delo. Raziskovali smo razlike, podobnosti ter možnosti za izboljšane na njihovem področju dela.
Empirični del vključuje opredelitev raziskovalnega problema, namen in cilje raziskave ter uporabljene metode in instrumente. V okviru kvalitativnih intervjujev smo se pogovarjali tako s psihosocialnimi svetovalci kot z različnimi terapevti, da bi pridobili čim širši vpogled.
Rezultati kažejo, da se igralna terapija in psihosocialno svetovanje medsebojno dopolnjujeta, saj kombiniran pristop olajša razumevanje otrokovega vedenja in okrepi čustveno podporo. Ob tem se poudarja ključen pomen kompetentnosti strokovnjakov, stalnega usposabljanja in zagotavljanja ustreznih pogojev za delo. Med najpomembnejšimi izzivi ostajajo pomanjkanje supervizije ter šibkejše povezovanje strokovnjakov, kar otežuje optimalno integracijo obeh pristopov.
Ključne besede: svetovanje, terapija, psihosocialno svetovanje, igralna terapija, integracija, otroci, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 619; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,35 MB) |
5. Interes državljanov Republike Hrvaške in Republike Slovenije za psihosocialno svetovanje v naravi : magistrska nalogaVida Kezele, 2022, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu naloge je podrobno razloženo, kaj je psihosocialno svetovanje in kakšna je razlika med navadnim psihosocialnim svetovanjem in tistim, ki se izvaja v naravi. Poudarek je na teorijah in raziskavah, ki dokazujejo povezavo med človeško psiho in telesom. Posebej je pojasnjeno, kako narava in hoja vplivata na psiho in telo. Navedeni so potencialni izzivi in prednosti psihosocialnega svetovanja v naravi. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati raziskave o interesu ljudi za psihosocialno svetovanje v naravi in njihovem odnosu do le-tega. Izvedena raziskava je kvantitativna, raziskovalno območje pa zajema dve državi – Hrvaško in Slovenijo. Raziskava je bila opravljena ob spoštovanju vseh etičnih načel in človekovih pravic. Pri statistični analizi so bili uporabljeni parni T-test, Fischerjev natančni test in frekvenčni prikaz podatkov. Spletni vprašalnik, ki smo ga pripravili za namen te raziskave, je izpolnilo 156 anketirancev. Rezultati kažejo, da bi 86,5 % anketirancev želelo poskusiti s psihosocialnim svetovanjem v naravi. Po vsaj pol ure bivanja v naravi se anketiranci počutijo bolj umirjeni (92 %), občutijo manj stresa (87 %), manj tesnobe (68 %) in so bolj optimistični pri razmišljanju o življenjskih izzivih (62 %). Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna razlika v stopnji umirjenosti, stresa, tesnobe in optimizma pred in po bivanju v naravi. Ta raziskava kaže na potrebo po razširitvi ponudbe v kategoriji zagotavljanja psihološke pomoči. Predlagamo uvedbo zagotavljanja psihološke pomoči v naravnem okolju med sprehodom.
Ključne besede: psihosocialno svetovanje, svetovanje v naravi, psihološko dobro počutje, psihofiziologija, duševno zdravje, narava, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1822; Prenosov: 57
Celotno besedilo (949,15 KB) |
